oče (101-200)

Deseti prizor LENČKA stopi na prag:	Oče,	večerja je na mizi. URH Že grem.	A
/ FERJAN Zate, Lenčka! LENČKA Morda se	oče	omeči. FERJAN Mora se.	A
Ali sem to zaslužil, te vprašam? LENČKA	Oče,	saj ni bilo nič. URH skoro divje: Ali sem	A
Pokaže proti sosedovi hiši. LENČKA Oh,	oče!	URH Tiho‒in spat.	A
LENČKA dvigne roke. Jokaje:	Oče!	URH pokaže s prstom: Spat!Obstoji pred	A
kaj imajo drugi in kaj jim bosta še ti in moj	oče	izvila iz rok.Jaz imam vsega tega do grla.	A
če sem kdaj v stiskah, kot mi jih je pustil	oče,	mislil, da je zemlja vse, danes vem, da mi ni	A
vrata in na pragu pokliče: Martin, k nam pojdi.	Oče	te kliče. LENČKA Stopi noter, Tona. TONA	A
toliko dela. »Le potrpi, le potrpi,« godrnja	oče,	»bomo že še eno dobili.« Ni je pa od nikoder	A
se le, saj jaz tudi jokam včasih noč in dan.	Oče	naj bi bil žganjarno zaprl ali jo pa zažgal	A
vrati pogovor očeta in Martina. TONA Lenčka!	Oče	gredo.Jo rahlo odkloni.	A
MARTIN Nič se ne jezi, Tona.	Oče	nalašč pravi tako. Tona gre.	A
ima ženo tako rad kot jaz Lenčko, se ne moti,	oče.	URH nemiren ‒ jezen: Kako je to mogoče?	A
MARTIN Tako se vede, kot bi se ne smela. ‒	Oče,	če nekoč izbruhne iz mene ‒ če se moja ljubezen	A
bom jaz, in njej tudi ‒ sakrabolt ‒ MARTIN	Oče,	pustite Lenčko, ne podpihujte me, sicer bo nesreča	A
Sicer utegne biti nesreča. MARTIN proseče:	Oče,	rešite njo. URH Že dobro.	A
Lenčka! Lenčka! LENČKA od zunaj: Kaj je,	oče?	URH Noter pridi.	A
ti natanko veš, zakaj. LENČKA Poglejte,	oče,	takole me preganja moj možiček. Jelite, da ni	A
Martinu: Le počakaj! ‒ Lenčka, jaz vem, jaz, tvoj	oče	in tvoj mož tudi ve, da si nedolžna. LENČKA	A
LENČKA Torej kaj je moja dolžnost? URH Moj	oče	ni mogel prenesti žvižganja.In zato jaz nisem	A
LENČKA reče proseče: Pregnali ga ne boste,	oče.	MARTIN pikro: Kaj se tako vlečeš zanj?	A
da veš. LENČKA se nagne prav k očetu:	Oče,	nikar!Povejte mu vse to, kot ste meni.	A
URH Ni moj sin, da bi ga učil. MARTIN	Oče,	saj bo Lenčka ubogala, kajne?Jo prime za roko	A
otroci. To vse govori očetu tik pred licem, da	oče	zaduha žganje iz njene sape.Gre.	A
Ali ti nič ne veš? MARTIN Kaj ‒ kaj pa ‒	oče?	URH Ali si slep?	A
sad mojega truda? MARTIN Za božjo voljo,	oče,	kaj vam je? URH stopi trdno predenj: Povej	A
Lenčka pije? MARTIN Ne vem in ne verjamem,	oče.	URH Zaslepljenec!	A
satana, ki jo zapeljuje z žganjem. MARTIN	Oče,	motite se.Morda ji je kdo slučajno danes vsilil	A
zavdal srcu, bo tem laže še telesu. MARTIN	Oče,	ni res ‒ ker ne sme biti res; recite, da ni	A
Zato sedaj molči! Jaz sem bil prej njen	oče	kot ti njen mož.Zavoljo tega bom imel opravka	A
kot obstreljen jastreb. MARTIN proseče:	Oče,	lepo vas prosim, preženite ga. URH Ne bodi	A
slamnate bilke z obleke: Martin me je poslal,	oče.	URH se počasi obrne proti njej.	A
ali nisi? LENČKA gre plašno proti njemu:	Oče,	ne razumem vas. URH sikne skozi zobe: Hinavka	A
URH sikne skozi zobe: Hinavka. LENČKA	Oče!	URH Ko je umrla mati, mi je bilo hudo, danes	A
bilo hudo, danes mi je huje. LENČKA Zakaj,	oče?	URH Zavoljo tebe.	A
Kdo trdi to? URH Jaz ‒ tvoj	oče.	LENČKA Zakaj? URH Lenčka ‒ ti piješ.	A
URH Lenčka ‒ ti piješ. LENČKA Ni res,	oče.	URH se po sili smeje: Ali naj ti odgrnem	A
LENČKA si otare solze: Ne bodite hudi,	oče.	Lepo vas prosim.	A
MARTIN odpre in vstopi, za njim Ferjan:	Oče,	sedaj sva prišla. FERJAN Ali mi posodite,	A
Za dober denar je vse naprodaj. MARTIN	Oče	mislijo resno. FERJAN Prav.	A
bi jaz pravzaprav še samega sebe prodajal?	Oče	Urh, s tako kupčijo ne bo nič.Vstane. MARTIN	A
Nič.	Oče	in on sta bila kratko in malo gluha za vse.	A
se pravi, tako ne smem reči pred teboj, tvoj	oče	me hoče goljufati ‒ LENČKA ponudi Ferjanu	A
Pije. URH od zunaj: Tona! Toona! TONA	Oče	kliče izpred vrat.Pogrešil me je.	A
FERJAN Ni varno zame pri vas. Naj pride	oče	ali Martin. LENČKA Nikogar ne bo.In če bi	A
Smem? LENČKA Molči, lepo te prosim.	Oče	bo skoro gotovo kuhal.Če te vidi!	A
Odpre okno.	Oče!	Oče! URH Kaj? LENČKA Ali boste nocoj kuhali	A
Oče!	Oče!	URH Kaj? LENČKA Ali boste nocoj kuhali?	A
Jaz mu že pokažem. LENČKA	Oče,	ne jezite se. URH Kaj bi se ne jezil.	A
podira ‒ vse, vse ‒ LENČKA gre k njemu:	Oče,	ne tuhtajte.Kar bo, pa bo.	A
Si zakrije obraz. LENČKA	Oče,	ne ženite si tako k srcu.Bomo že kako prestali	A
jo zgrabi za vrat. LENČKA zakriči huje:	Oče	‒Oče!	A
LENČKA zakriči huje: Oče ‒	Oče!	Pomagajte!	A
bilo zaradi tebe, posebno po tistem, ko je umrl	oče	in sem ostala sama ...Nikoli nisi imela časa	A
NADUČITELJ: Pomislite, dragi Komar, kako je pozdravil	oče	izgubljenega sina. KOMAR: Ponj pa ni šel	A
da kupite bonbonov za otroke - ANA: Ah,	oče!	RUDA: Ničesar?	A
ubožica, kakšna je tvoja mladost. ANA: Recite	oče,	kaj naj storim? RUDA: Pojdi igrat na klavir	A
ANA: Ali niste ničesar zahtevali od mene,	oče?	RUDA: Jaz?	A
Gre v ozadje, odpre vrata na levi.	Oče!	Gospod Broš bi rad govoril z vami ... Brošu.	A
biti njegova žena. ANA: Jaz sem vam pokorna,	oče.	RUDA: Kako, Anica?	A
praviš, Anica? ANA: Jaz ne pravim ničesar,	oče.	RUDA: Dà, tako je.	A
vedenjem; on misli, da si nesrečna ... ANA: Moj	oče	misli, da sem nesrečna?Zakaj ne govori več prijazno	A
kdor te pogleda. Koliko trpi vsled tega tvoj	oče,	tega ne vidiš ...Ti nečeš videti ničesar ...	A
Živeli bomo zelo lepo: vi, tetka Marta, moj	oče,	in jaz, - vsi, kolikor nas je.Dom je rešen in	A
... ANA: Kaj vam je	oče,	- umirite se ...Oče! -	A
ANA: Kaj vam je oče, - umirite se ...	Oče!	- BROŠ gostom: Prosim vas, odstranite se	A
ste čuli, - greh se ne da izbrisati. ANA:	Oče,	- vzdramite se!... Kaj delate?	A
To je eno. Tišje: In moj	oče	je blazen; to je drugo.Zakaj bi ne bila vesela	A
R u d a. A n a ANA: Ali ste me klicali,	oče?	- Glejte, zdaj sem vesela, kakor ste želeli.	A
stran 143 . / ANA: Kaj zahtevate od mene,	oče?	Ali nisem storila vsega, kar je potrebno?	A
teboj torej, dete moje. ANA: A jaz sem vesela,	oče;	kako govorite?!- Glejte, meni gori obraz od	A
ste srečni vi. Oprostiti vam nimam ničesar,	oče.	RUDA: Tvoj obraz se je spremenil, Anica.	A
se je spremenil, Anica. ANA: To je od plesa,	oče	- in glava me boli, - to je od vina ... Želela	A
. / stran 144 . / ANA glasno in močno:	Oče,	- vse sem vam dala in vi me žalite ...Svoje življenje	A
Bog te čuvaj! ANA: Kam pojdete,	oče?	RUDA: Počivat, dete moje; jaz sem utrujen	A
Ali vendar, kam ste zašli? - Moj	oče	bo imel dom, ne bodo ga izganjali na cesto.	A
videl? ALMA Ani: Ne prestraši se, Anica, tvoj	oče	je mrtev. ANA obstoji s povešenimi rokami	A
FRANCKA: Saj greš še lahko študirat, Maks.	Oče	bi ti dal denarja, je rekel. MAKS : Tvoj	A
Oče bi ti dal denarja, je rekel. MAKS : Tvoj	oče?	Francka, ali misliš, da mora biti človek lump	A
stran 9 . / Ali razjezilo me je, da je tvoj	oče	tako mogočno stopal preko trupel, da, Francka	A
počasi: Ti, povej no, - kaj pa misli tvoj	oče	z Nino? FRANCKA: V klošter pojde.	A
večera pred štirimi leti, ko je umiral njen	oče...	FRANCKA sedí, iztegne roko: To ni resnica	A
njemu, proseče, tiho, s sklenjenima rokama:	Oče	je velik in strašen in jaz bi se tresla zate	A
zakričalo... MAKS: Tisto noč je zakričal tvoj	oče,	Ninica... NINA se ga oklene krčevito: O,	A
HANA iz gostilnice, oblečena kakor dekla:	Oče	prihaja, Francka, pojdi v štacuno!Kaj pa ti	A
Kaj pa ti tukaj, Nina? Kaj bo rekel	oče?	NINA: Saj grem gor, tetka!	A
Nina odide na levo. HANA: Če pa	oče	ne pusti!- In tisti je bil spet tukaj, tisti	A
tišči se v kotu in premišljuje, čisto kakor njen	oče.	In če jo vidijo tako bledo, suhotno, plašljivo	A
Maks, jéj pa pusti mrliče pri miru! MAKS:	Oče,	v moji glavi kljuje tako strašna misel, da jo	A
babje govorice, lahko bi ti škodovalo. MAKS:	Oče,	Kantor je umoril njenega očeta. KRNEC plane	A
čas, se bojim. Storili ste mi veliko škodo,	oče,	da ste me napravili tako majhnega in slabega	A
mora dovršiti, kakor že bodi... Umoril ga je,	oče,	in jaz sam vam pokažem, kako ga je zadavil.	A
pride, mu pogledam v obraz... v obraz mu pogledam,	oče,	in stopim predenj in ga pozdravim --	A
bosa; v nočnem krilu, samo srajco na prsih:	Oče!	Oče!	A
v nočnem krilu, samo srajco na prsih: Oče!	Oče!	Se oklene Maksa.	A
Francka, Nina - odidejo. MAKS: Kaj vam je bilo,	oče?	Zelo ste prepadeni?	A
Pojdiva! Vi ste malo preveč pili,	oče,	saj se vam noge opletajo.Vzame Krnca za roko	A
NINA: Še poslovil se ni od mene. FRANCKA:	Oče	ga je povabil; morda pride, ker sem mu pisala	A
nista imela z Maksom nikoli nič? FRANCKA: Da,	oče,	on me ima rad. KANTOR: In ti?	A
in se skloni k nji: No... ubožica... FRANCKA:	Oče!	- KANTOR se osvesti, se okrene, z mirnim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani