noč (1.701-1.800)

red in nove navade. Predsednik Mrak je prvo	noč	svojega neomejenega vladanja pokazal nagnjenja	A
če sva hotela preživeti še kakšno prekleto	noč	na Livadi. Bila sva na zelenem morju, Livada	A
dni. Nisem več vedel, ali je četrta ali peta	noč,	ali sem zunaj ali notri, ali z Leonco ali z	A
pravzaprav zato, da pomaga. »Kaj ste počeli to	noč,	Keber,« mi je piskal v obraz in pršil svojo	A
je uskladiščil v neki kleti. In jih je vsako	noč	hodil gledat. Potem so ga za to prišili za pet	A
njegova ljubezen do umetnosti gnala še isto	noč	v župnišče.Na nesrečo s kladivom.	A
bil popoln abstinent. Tako je minila še ena	noč	njegove absolutne vladavine, noč hrupnih zabav	A
minila še ena noč njegove absolutne vladavine,	noč	hrupnih zabav za njegove najzvestejše v upravnem	A
zabav za njegove najzvestejše v upravnem traktu,	noč	glasbe in petja, pa tudi krikov osumljenih in	A
brez hrane in na katere so vsi pozabili. Tudi	noč	dolgih in nenadnih tišin.Kadar je Mrak legel	A
Jaz pa sem se . / . / stran 202 . / tisto	noč	uscal, Ban, dobesedno sem se uscal v hlače.	A
91. Prišla je	noč,	nikogar ni bilo, da bi odbil prekleta vrata	A
ječi ječe, v zaporu zapora. Od Uprave je vso	noč	ob pročelje stavbe, v kateri sem gnil, udarjala	A
kretnjah, kar je spominjalo na tisto nesrečno	noč.	Molčala je.	A
tisti Maši z rjuho in obeskom govoriš vsako	noč.	Sanjaš o njej.	A
Sanjaš o njej. Kdor o nekom vsako	noč	sanja, ta vsako noč ljubi.Ne ljubiš mene, tisto	A
njej. Kdor o nekom vsako noč sanja, ta vsako	noč	ljubi.Ne ljubiš mene, tisto Rusinjo ljubiš.	A
mrtvilo. Trajalo je ves zadnji dan in še eno	noč,	kateri dan je bil in katera noč, tega zdaj nisem	A
dan in še eno noč, kateri dan je bil in katera	noč,	tega zdaj nisem več vedel.Nihče več ni vedel	A
obraz tiste sence, ki jo je nekoč videl, neko	noč	na vrhuncu vladanja, ko je šel iz mesta in se	A
bo lahko hodil po bleščečih hodnikih kakšno	noč,	ko ne bo mogel spati. Pogovarjal se je z inšpektorje	A
strani, rimska vojska zgradi mostišče. Zadnja	noč	je, Eleazar se ozira k nebu.Po mojem mnenju	A
lastni konec. Prišel je večer in prišla je	noč,	Eleazar pa še vedno ni umaknil svojih oči od	A
Odprl sem oči. Bila je	noč.	Para je še zmeraj šuštela iz cevi.	A
zabijali črnuhom koš za košem. »Bil si tisto	noč	pri vežnih vratih z Leonco.« Zarežal se je	A
premolkih njegov pogled skozi rešetke, skozi	noč	išče v daljavi, išče v preteklosti, išče v sanjah	A
školjko, premetavanja in prva smrčanja, sem vsako	noč	mislil na tega človeka, na njegovo življenje	A
daleč navzdol. To so krila domišljije, ki vsako	noč	plahutajo okrog vseh zaprtih prostorov tega	A
človeškega podpodja. Gomazenje, ki ga je bilo vsako	noč	slišati kot zvenenje, kot neznosno hrepenenje	A
Devet sedeminštirideset. Torej je bila mesečna	noč?	Kako je bilo tisto noč?	A
Torej je bila mesečna noč? Kako je bilo tisto	noč?	Torej?	A
Torej? Je bila mesečna	noč?	So bili oblaki na nebu, se je pripravljalo k	A
nebu, se je pripravljalo k dežju, je bila jasna	noč,	je bila mrzla noč?Kakšna noč je bila?	A
pripravljalo k dežju, je bila jasna noč, je bila mrzla	noč?	Kakšna noč je bila?	A
je bila jasna noč, je bila mrzla noč? Kakšna	noč	je bila?Je seno šuštelo, se je kamenje drobilo	A
kuhinji, kaj je bilo v sobi? In kakšna je bila	noč?	Je bila v sobi ženska, kaj je bilo v sobi, kaj	A
spačene, moj bog, kako spačene? Je bila vroča	noč?	Moj bog, takšna vroča noč.	A
Je bila vroča noč? Moj bog, takšna vroča	noč.	Deset štirideset.	A
bi ga vprašali tudi za večer. Da ne bi samo	noč,	pravi.To ni pot, pravi prvi, to ni pot, ko se	A
britev, kakšna britev, kakšno grlo, kakšna topla	noč?	Kakšna voda, kakšna flaša, kakšne slike?	A
Deset sedemdeset. Torej, kakšna	noč	je bila?In potem, kaj je bilo potem?	A
Se je pripravljalo k dežju? Je bila jasna	noč?	Je pritiskalo k tlom?	A
Je stiskalo sence? Je bila jasna	noč?	Je bila topla noč?	A
Je bila jasna noč? Je bila topla	noč?	Je bilo toplo?	A
»Le mora me tlači!	Noč	za nočjo...«V zakajenem in polnem prostoru je	A
Bil je utrujen. Prejšnji večer je vso	noč	pisal ukaze in danes je že prišlo do prvih premikov	A
proslavljali razglasitev neodvisnosti pozno v	noč,	so bili pravzaprav priče njenemu začetku, le	A
Denarja je imela kot blata. Vso	noč	so se zabavali in se razšli šele proti jutru	A
da ga bo zvesto čakala, da se vrne. Tisto	noč	sta oba uživala v ljubljenju, kot še nikoli	A
preostane kaj drugega? Pogovarjala sta se dolgo v	noč;	razlagal mu je politično stanje v državi, omenil	A
vsem, kar se je pri njih dogajalo; skoraj vsako	noč	kaka skupina prestopnikov, zabave na pretek	A
zjutraj ob šestih pa mora zbuditi poveljnika. Vso	noč	je teleprinter bruhal razne depeše, ki pa so	A
27. junij '91, Poganci	Noč	je bila jasna in topla; bilo je že nekaj dni	A
zaznavno lila s hladnega neba med drevje. Vso	noč	je s štabnimi častniki razmišljal in analiziral	A
Glas je v hrup zasekal kot puškin strel v gluho	noč	in besede so se mu zarezale v male možgane;	A
alkoholizma. Nad mesto se je spustila spokojna	noč.	Brez besed so se spogledali.	A
proslavljala osamosvojitev republike pozno v	noč	in zjutraj po lastnem mnenju prespala začetek	A
zvok repetirajoče puške, ki je odjeknil v mirno	noč,	prikoval na mestu, v naslednji sekundi pa je	A
bila neposredno ogrožena njihova življenja... Vso	noč	so se previdno bližali strateško pomembnemu	A
naperjenimi avtomati že zdavnaj med pokojnimi. »Vso	noč	smo se plazili kot kače, da me boli vsaka zafukana	A
Zagotovo jim bo vroče... Teritorialci so	noč	preživeli v gozdu, le Kumer in Zok, ki sta se	A
so se začeli oblikovati spomini na prejšnjo	noč;	spomnil se je, kaj vse so popili, in obšla ga	A
dobila ukaz o skrajni pripravljenosti in vso	noč	so prebedeli pod tovornjaki, z orožjem v rokah	A
pljunil poleg njega in krohotajoč so odšli v	noč.	Podnevi se je naspal, proti večeru pa je s prijatelji	A
na kateri sta bolj prečepela, kot prespala	noč,	popoldne pa je po njiju prišel kapetan, ki ga	A
krog ognja poležejo vsi trije. Temna je bila	noč,	ker ni svetil mesec; skoz drevje pa so lesketale	A
pa nisem prej ko pri Nacetu v Dolini. Tisto	noč	nisem šel več domov; tiste oči sem pa videl	A
ni vedel, kje je; razgled mu je vzela temna	noč,	in ne more se spomniti, da bi bil že kdaj videl	A
še nikdar ni znal Juri tako ceniti kakor to	noč.	Mati prinese malo večerje, in tudi on mora	A
X. Tiha	noč	se je bila razgrnila po zemlji.Doli v Dolini	A
sneg, ki vedno še naletava. Dolgočasna je taka	noč,	če te zasači pod milim nebom, ko ne vidiš drugega	A
gredo spet k nam, čeravno niso dali miru vso	noč.	Ti pojdi kar hitro domov, da se malo okrepčaš	A
Premca odgnali žandarji, se je potikal Juri celo	noč	in skoraj ves drugi dan po gozdu.Z nočjo pa	A
novo domovje, kod pa je bil prišel gori tisto	noč,	ko je hodil iz Ljubljane, si ni mogel razložiti	A
pride tudi kaj gori!« Juri vošči vsem lahko	noč	in odide s Štefanom, Rozalka pa ju spremi do	A
XVI. Bližala se je Velika	noč,	in mnogo dela so dobile ženske po kuhinjah,	A
pustite pri miru!« In vzel je klobuk in pozno v	noč	šele je prikašljal domov. Ubogi Štefan!	A
rikazovati na nebesnem oboku. Tiho je prihajala ljuba	noč	in nalahko kakor mati, ki se boji, da bo zbudila	A
kup in divji ogenj je naredil in kuril bo vso	noč.	Tako govore otroci in pazljivo in plaho gledajo	A
/ . / stran 169 . / Tako prijetna je bila	noč,	da se mu ni mudilo domov.V temi so svetile kresnice	A
še ljubilo spat iti. Ko tako gleda v temno	noč,	zasliši naenkrat urne stopinje od Šimena sem	A
ubranil zveri. »Oh, koliko sem bil prebil tisto	noč!	Tukajle boš umrl, sem mislil, in kdo bo potlej	A
od jutra do mraka. Bilo pa je že pozno neko	noč,	in mesec je svetil v zadnjem krajcu, ko zbudi	A
znam.« . / . / stran 226 . / »Počakajmo še eno	noč.	Da bi vendar Bog dal, da bi prebolel.«	A
mati, zaman je hodil mladi Primož še pozno v	noč	gledat po cesti, kdaj se prikažeta, zaman je	A
« S sulico v rokah je stopal Rožanec vsako	noč	krog cerkve, klical ure in molil.Ker je bila	A
Franca je bila poslala po gospoda, in še tisto	noč	je umrl Premec v Mihovih rokah, in France mu	A
beseda predrla, kak fantovski vrisk pretrgal tiho	noč.	Mana je ugibala, kdo bi bil spregovoril, kdo	A
zraven delavnice. Tone je voščil sestri lahko	noč,	postal pred njo in vprašal, koliko časa bosta	A
vso našo hišo! . / . / stran 20 . / Lahko	noč,	Mana!« II »Mana, Tone, pridita že vendar!	A
vihtel bič in kričal: »Hi, kobila, da te ne bo	noč	lovila!« Stari Rožman se je kar izgubil; mlada	A
okno klicat!« »Tone.« »Oh, Tone! Ta spi vso	noč	kakor polh.Stavim, da ne uganeš.«	A
Mana, si obrisala oči in voščila bratu lahko	noč.	Preteklo je nekaj dni, in Tone ni šel h Kržanovim	A
Kar je, to je,« je dejal Tone in vstal. »Lahko	noč,	in pozdravite Jerico!« »Kaj pa med?« je vprašala	A
tolažijo in svetujejo, da jim pomagati ni treba?	Noč	je ležala na zemlji, noč na zamorjenem srcu	A
pomagati ni treba? Noč je ležala na zemlji,	noč	na zamorjenem srcu. Tone je stopal po samotni	A
drugačen. Miha ga je bil kmalu spazil in neko	noč	tudi pričakal.Gašper je klical Jerico, oglasil	A
lasje so se mu ježili. Strmel je nekaj časa v	noč,	vlekel na uho in se plaho ozrl, ker se mu je	A
Mrliča sta naložila in odpeljala, in še tisto	noč	se je raznesla po vasi novica, da so Miha ubili	A
čula Mihovo hojo. Večkrat je strmel v sovražno	noč	in se zganil ob kakšnem šumu.Potem pa ga je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani