Juri je spal poleti in pozimi nad hlevom v dišeči mrvi in spal trdno, ker je pridno delal od jutra do mraka. Bilo pa je že pozno neko noč, in mesec je svetil v zadnjem krajcu, ko zbudi Jurija naenkrat strašno lajanje. Takoj skoči pokonci in vrže obleko nase, ker to je moralo biti nekaj posebnega.