Ponoči, kadar ni mogel spati, pa so ga vedno še napadale razdražene misli, in preobčutljiva ušesa so še čula Mihovo hojo. Večkrat je strmel v sovražno noč in se zganil ob kakšnem šumu. Potem pa ga je spet plašila tihota, da si je zaželel kakšnega znanega ropota.