noč (1.801-1.900)

se napotila oče in hči na božjo pot. »Zadnjo	noč	spi Jerica v očetovi hiši,« je prišlo Mani na	A
hlapec. In potem veš, da boš spal, spal celo	noč,	naj se priplazi Miha, od koder hoče.Neprijetno	A
jeziti. Tako je bedela Jerica, sama bolehna, celo	noč	ob njegovi postelji in poslušala, kako mirno	A
ji ni prišlo na misel. Kako dolga je bila	noč!	Nihala stenske ure še nikoli ni slišala tako	A
otroka. Zdaj pa si je želela, da bi že prešla	noč,	da bi se že čul kak hrup, kak šunder iz vasi	A
grozo spominjala, kako je gledal Gašper v črno	noč.	Po dolgem, mučnem bedenju je začula prvega petelina	A
pokazalo sonce, da se tem teže čuti tema in	noč.	Spomin mu je še priklical pred oči ljubo podobo	A
se privajal svojemu delu. Spal je Tone vsako	noč	v Žagarjevi hiši in pozneje tudi Gašper, da	A
očmi rajne matere. To je bila vesela velika	noč.	Vse je bilo tako mirno in slovesno, po hiši vse	A
povedala ali ne. Anka pa ni mogla skoraj vso	noč	spati.Vrtala in brskala je po svojem spominu	A
tvoj oče, Janez, sva se pa vozila ravno tisto	noč	s semnja domov, in ne vem, kaj nama je prišlo	A
nad krivicami in krivcem. Dan je gospodarjev,	noč	je moja, pravijo drugi fantje; njegova ni nobena	A
»Jaz ne več spominjal!« je ugovarjal fant. »	Noč	in dan bom mislil na vas.« »Jaz pa, kakor sem	A
Od veselega razburjenja nista spala tisto	noč	ne France ne Jerica, Bric pa tudi ne; tako ga	A
svatom. Lizi se je splačal ta domislek; vso	noč	in po Bricovem računu dva para podplatov sta	A
strpolela. Pogorelec Tetrev pa je ležal tisto	noč,	ne da bi slutil svojo nesrečo, v krčmi v Škocijanu	A
»Nikoli!« Spala pa tisto	noč	nista dobro ne on ne ona.Med nemirno pričakovanje	A
glavo. »Slišali smo, kako se trudijo starši	noč	in dan za svoje otroke.Ali ni to lepo in hvale	A
zadržala žena in ga rotila, naj ne beži v temno	noč.	»Ali naj me tukaj dobe?« se je trgal mož iz	A
kakšen je prišel njen mož domov, kakšna je bila	noč.	Načelnik je strme poslušal žalostno zgodbo; vmes	A
kakšen norec bi bil, če bi bil šel že prvo	noč	spat v domačo kočo, ki je bogve kako razdejana	A
trepetajoča Zefa. Tresel se je tudi sam in vso	noč	ni zatisnil oči. Kakor zmešan je hodil po svoji	A
izplačati dote. Oh, Jože, ti sam si lezel tisto	noč,	ko mene doma ni bilo, skoz okno v mojo sobo	A
glavi dva otroka, ki se moram ubijati zanju	noč	in dan.No, Zefa je v Žvarovljah, v hotelu; njej	A
vzdignil Lah izza mize, je vstal sam, voščil lahko	noč	in hitel proč.Zdelo se mu je, da se bo laže	A
vstal še bolj zgodaj; saj ni mogel spati vso	noč	od razburjenja.Odpravil se je tiho od doma in	A
« je končal. . / . / stran 108 . / »Lahko	noč,	Micika!« »Zdrav, Ivan!« se je poslovila Micika	A
in nič se ne boj, mati! Jaz preudarjam to reč	noč	in dan in premišljujem, kaj bi in kako bi, da	A
okno, sklenila roke in gledala v tiho, temno	noč,	zavito v meglo, ki je ni mogel predreti nobene	A
ni bilo slišati. Skoz okno je sopla zimska	noč,	in mrzla groza je spreletela Cilo.Obrnila se	A
kakega oddelka in ga razkropil ali ujel. Pozno v	noč	je trajala gonja in izmed ponosnega krdela,	A
gospod Mavroh, vrzite to, ko se bo popolnoma	noč	storila, pred vrata, ki se vašim željam ne odpirajo	A
bile njene zadnje besede. Ko se je pa storila	noč,	je zapel pri farni cerkvi tako imenovani vinski	A
bližini, ga je prisilil ostati pri njem vsaj to	noč;	in Mavroh, ki se mu je polegla vroča strast	A
noben . / . / stran 55 . / obešenec ne ostal čez	noč	na vešalih, če bi to ljudje vedeli.« Magister	A
pribeži v samostan, je varen in en dan in eno	noč	ga nihče ne bo vprašal, kdo je in zakaj beži	A
maje veter. Rastoča tema je naznanjala bližnjo	noč	in jemala rečem po dvorani določno obliko.Živa	A
je jezil kancelar Enej Silvij, ko je dobil na	noč	cesarjev ukaz, da potovanje odpade. * * *	A
proti njemu, in razpustil posvetovanje. Vso	noč	je premišljeval in ukrepal. Ko so se pa drugega	A
* * * Prešlo je nekaj dni.	Noč	se je bila razgrnila po ozkih ulicah starega	A
reklo, in Bog ne daj zapustiti ga le za eno	noč.	Oh, kako je bila dolga zima na samoti, ko ni	A
in gledala svojega sina. Ko pa se je storila	noč	in so se ceste izpraznile, se ji je približal	A
učitelj pregovoril, naj se spočije pri njem to	noč,	da odpotujeta drugo jutro. Tožno so zapeli navsezgod	A
s Petacijem in s Klaro proti jugu in pozno v	noč	je jemal slovo od svojih pijavk.Od same žalosti	A
ni tuhtal kot to, kako bi človeštvo osrečil.	Noč	in dan si ni dal pokoja, vedno si je glavo belil	A
sem se od njega poslovil. Bila je že trda	noč,	ko pridem v zaspano mesto.	A
jagode, iskal ptičjih gnezd in le lakota ali pa	noč	ga je prignala k hiši.Večidel je bil sam, bajta	A
oklenilo njegovo srce, zanjo je delal in se trudil	noč	in dan.Kakor še nikdar prej je zdaj hlepelo	A
revež se je bil zgubil in, ker je bila že skoraj	noč,	sem ga vzela s seboj.Nikar se ne boj, ne bo	A
in ga prijela za roko, rekoč: »Tonček, pojdi,	noč	bo, moramo iti domov.« Molče je vstal in šel	A
ni bilo, je mater vendarle jelo skrbeti. Vso	noč	ga je pričakovala, ali ni ga bilo.Zjutraj je	A
precej drugo jutro naročil cel boh. Fantje to	noč	niso ukali, na vasi so bili pa vsi, vsak je	A
parola. In če je kakega zasledil, zalezoval ga je	noč	in dan in ni miroval prej, da ga je imel v pesteh	A
je bilo pri srcu, tiho je jokala še pozno v	noč,	sama ni vedela zakaj. To so bile solze veselja	A
akoravno je skoro vse razumel. »Seveda nima vsaka	noč	enakih moči,« pristavi čez nekoliko časa Boltovec	A
pristavi čez nekoliko časa Boltovec. »Današnja	noč,	to sem zmerom slišala, ima posebne moči,« pravi	A
ogrne plašč in položi denar na mizo. »Lahko	noč,	dobro spite!« poslovi se Boltovec in gre počasi	A
kateri so kakor bliski švigale misli. Nocojšnja	noč	bo odločila, ali kdaj doseže tisto srečo, katero	A
gradu jo je iz milosti vzel k sebi, ali že prvo	noč	je ušla in hitela spet pred cerkev, ker tukaj	A
bodo laže čakali na ženitno gostovanje. Drugo	noč	ji je gospod župnik dal nočišče, ali tudi od	A
75 . / Enajsto poglavje Tisto nesrečno	noč	je Miško ves spoten in spehan prihropel domov	A
nasledke. Strast za vahtmajstra je popustila tisto	noč	na pokopališču.Podoba, ki se je dvignila iz	A
se oklene okoli njegovega vratu. Zunaj je že	noč	legla na zemljo in od cerkve se je zaslišal	A
/ stran 90 . / gega večera. Ko pride drugo	noč	domov, poda mu služabnik pismo.Hitro je odpečati	A
takega se mu že zdavno ni pripetilo. Temna	noč	je padla že na zemljo, ko je prišel Čerin domov	A
Spat je šel, a spal ni. Vso	noč	mu sen ni stisnil oči.Vsakovrstne misli so mu	A
prekriža otroka, seže ženi v roko in odide v gluho	noč.	Zunaj je bilo precej tema, a njega to ni motilo	A
gre vesel za vodnikom. V tem se je naredila	noč	in Čerina je malo zaskrbelo, kaj poreče gospod	A
večerja, ki je šla Čerinu v posebno slast. Pozno v	noč	sta sedela in govorila o tej in oni stvari,	A
Trudni Čerin je hitro zaspal, a v snu je vso	noč	oprezoval okoli zlatarjev in se prepiral s policaji	A
SVETU GODILO 4 POT IZ LJUBLJANE V ŠIŠKO 17 ENO	NOČ	NA KUMU 25 NA KRAŠKI ZEMLJI 43 BOŽIČNI VEČER	A
neznanem kraju? In vrhu tega je nastopila tudi	noč,	ki je sicer prijateljica takim početjem, toda	A
leto ugleda beli dan, ali pravzaprav, temno	noč,	ker »cvekarji« delajo največ le ponoči.Pa vem	A
Potopis forever!« ENO	NOČ	NA KUMU Pasji dnevi so jemali slovo.Da bi	A
mož ni vedel povedati. Medtem se je storila	noč.	Tema se je ulegla po dolinah in ljudje so si	A
Pustiva ga,« reče prijatelj, »saj to ni prva	noč,	ki jo prebijeva pod milim nebom, in če Bog da	A
vratom stražo in trudna družina gre k pokoju.	Noč	je minila, zlato sonce je že izšlo.Tudi v mravljišču	A
spustil tih večer. Hiše in vrtove je objela	noč,	in ko se je oglasil v stolpu župne cerkve zvon	A
da hoče prodreti steno in pohiteti v temno	noč,	daleč h grobu, v katerem počiva Martin in na	A
stal, stegoval vrat in bolestno tulil v viharno	noč.	Pustili so ga.	A
Hitro se je zavil in se podal v črno, deževno	noč.	Priznati se mora, da Štefanu junaštva in odločnosti	A
nabori. Take poti Štefan še ni imel ko to	noč.	Obdajala ga je črna tema.	A
lotili. Odkar ni Martina in Jožefa, moramo garati	noč	in dan. ‒Res, kaj pa je z Jožefom, ‒ se je vmešala	A
O, uboga mama, koliko trpi!	Noč	in dan joka.Sedaj pa bo še huje, ko izgubi tudi	A
ker jih je res hotel potolažiti. Naslednjo	noč	je stal Štefan pri vhodu na straži.Vreme je	A
spremljal oni prizor. Vlak je drvel v črno	noč.	Budimpešta je vedno bolj zaostajala, pošast pa	A
je dobre četrt ure. Na zemljo se je spustila	noč.	Videli so se samo nejasni obrisi mogočnih dreves	A
potem pa je za trenutek zopet smuknil v črno	noč.	‒Shrčhek shlati, nhič she ne phoj, ‒ se je sladkal	A
nekaj časa se je vrnil. ‒Začni! ‒ je zaklical v	noč,	ko je stal na pragu.V temi se je oglasila harmonika	A
so mu drugi. Prespati je bilo treba prečuto	noč	... XI.	A
Sakonyi se sedaj bori s smrtjo in najbrž še to	noč	izdihne ... Vzdihnil je in počasi nadaljeval:	A
spremljajo, ‒ je govoril zase Jože. Pozno v	noč	sta prijatelja govorila.Naposled ju je premagal	A
zadeti na ramo puško in se podati v mrzlo zimsko	noč	na stražo.V gozdu je praznoval božično noč.	A
noč na stražo. V gozdu je praznoval božično	noč.	Božična noč, kako žalostna si bila za Štefana	A
V gozdu je praznoval božično noč. Božična	noč,	kako žalostna si bila za Štefana!Take v življenju	A
naslonil na mogočno drevo. . / . / stran 143 . /	Noč	je bila mirna.Topovi so molčali.	A
Sovraštvo je za trenutek ugasnilo, da se vsaj	noč	miru ne bi skrunila s prelivanjem človeške krvi	A
Prijatelj, ‒ je začel čez nekaj trenutkov, ‒	noč	in dan me preganja slutnja, da ne bom nikdar	A
‒ Lahko	noč!	‒Tako!	A
in spustila v beg. Na zemljo se je spustila	noč	in je zakrila sledove krvavega klanja.Vojska	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani