Ampak, vsakič, ko so častniki, seveda bolje obveščeni, noreli, se je v sebi neizmerno veselil. Po dveh neprespanih nočeh je vsa enota, na stotine in stotine mož, dobila ukaz o skrajni pripravljenosti in vso noč so prebedeli pod tovornjaki, z orožjem v rokah, na mrzlem dežju, čakajoč na diverzantski napad, kot so jih obvestili. Ležeč pod tovornjakom, ves premočen, se ni niti premaknil ali z besedico protestiral, ko je poleg njegove glave ošabno, privoščljivo uriniral rezervist z vsemi obeležji četnika, kajti poleg njega sta z malomarno držečimi puškami v rokah stala njegova režeča prijatelja in vedel je, da čakata na najmanjši povod.