Če nas prime omotica raz Triglav nazaj plezajoče, tedaj pa gre za življenje in smrt. Zakaj na Triglavu ne smemo nikogar pustiti, ogniti se ne moremo nobenega mesta, in nazaj grede niti ni časa vselej počivati, kakor bi želeli, ker često nas podi nevihta, ki se tam gori zbere nanagloma, ko se je najmanj nadejamo.« Gospodični se je bralo na obrazu, da jo je minila prvotna slavohlepnost in da se ne bo srdila, če pride druga ženska, bodisi celo Bohinjka, pred njo na Triglav.