mož (1.801-1.900)

Schiwitza. Resnica je, da imamo tudi mi imenitnih	mož,	in ne malo.Toda kakšni so ti možje?	A
Kdo je pokazal z dolgim prstom na zasluge	mož,	ki jih ne poznamo ne po imenu, ne po glasu,	A
bolna; bolna je že bila, ko so prišli v mesto in	mož	jo je nesel z voza v naročju, kakor otroka.	A
ker so spodobni, mirni ljudje, ki uvažujejo.	Mož,	ki ljubi svojo ženo, je njen večni mučilec in	A
so šli in ko so bili že daleč, je rekel tisti	mož	s čopom in pentljo: ”Zdaj se je izkazalo	A
nikoli s seboj, ker so bili preslabo oblečeni, a	mož	- krojač - ni imel časa, delal je do pozne noči	A
naravnost, da se je celó pohotni stavec čudil; njen	mož	se je smejal v brke in pil je,dokler se ni upijanil	A
verjamete, da že pol leta prav za prav ni več moj	mož?	“ ”Ah!“ se je začudila Fricovka in družba	A
”Fej te bodi! Fant pohajkuje,	mož	bo kradel in požigal, starec bo beračil!“	A
visoke daljave, temno in zvesto, kakor gleda	mož	na doječo ženo ...Ljudjé, svatje, za nas vse je	A
Kamorkoli gre, daj, da pojdem s teboj! Moj pijani	mož	leži na gnoju - da bi se ne vzbudil več!Spi	A
njih mati!“ Za mizo je stal trebušen, postaven	mož;	poln kozarec je držal v roki, gledal je z lenimi	A
glas, besede pa so polne bridkosti!“ Postavni	mož	je govoril: ”Slovenski narod, siromak nad	A
”Ne Koseskega, temveč Prešerna!“	Mož	govornik je srdito pogledal, zduškoma je izpraznil	A
je Kurent tako preudaril in premislil, se je	mož	govornik naslonil ob mizo, pomežiknil najprej	A
svoj križ na ranjene rame? Kristu je pomagal	mož	iz Cirene - kdo je pomagal tebi, kadar si ležal	A
Ob cesti je stala ženska, v blatu je ležal	mož.	”Kristus, odreši me!“ je vzkliknila ženska	A
... Kdo je to? Moj	mož	je, oče mojih otrok.Petero jih je, petero otrok	A
odgovoril. ”Tisti, ki se je sem ozrl, je bil njen	mož	... hudó pač ni žalosten, gre kakor svat ...“	A
postrani in radoveden na Marto. ”In tudi njen	mož	je ... velik falot!... Ti, ljubica, pač nikoli ne	A
bil zadovoljen. Sluka je bil visok, postaven	mož;	brada mu je sivela, hrbet pa se še ni krivil	A
Pa vstane svat: Kje je ženin? Kjé je mladi	mož?	...	A
”Pozdravljeni, mlada gospá! Kjé pa je mladi	mož?	... Ali veste, odkod prihajava?	A
šinil mraz preko lic, oči so se široko odprle.	Mož	jo je pogledal in se je prestrašil. ”Kaj	A
je o življenju slavnih . / . / stran 13 . /	mož,	umetnikov, učenjakov in vojskovodij.Lica so	A
amnosekovih?“ Tisto noč ni bral o življenju slavnih	mož.	Spomnil se je na svoje sanje, videl jih je, kako	A
Mihaelova žena priteče skozi stranska vrata,	mož	pa se je prime za krilo, tresoč se po vsem telesu	A
dnevu roko v roki s tenkonogim lajtnantom. Njen	mož	pa sedi domá in pije šampanjca s svojimi dekleti	A
s svojimi dekleti ... Stopil je v sobo Marte	mož,	kancelist Mlekar; človek majhen in neroden,	A
pričela smejati zvonko in na ves glas. ”Moj	mož	ni maral, da bi vas sprejela; celo skriti se	A
cesto, ker sta imela skupno samo ene hlače.	Mož	se je prikazal le malokdaj; imel ni stalne službe	A
Mimi se sprehaja po vrtu in Faust, lepi mladi	mož,	je ovil nalahko svojo roko okoli njenega pasú	A
ga poljubila. ”Od srca te ljubim, ti dobri	mož!	“ To namreč ni bila bajka.	A
zlatimi lasmi; in poleg nje Faust, lepi mladi	mož	... ”Ne, ne konca!	A
in o kateri sanja mlada žena, kadar debelušni	mož	smrči.Visok, vitek in črn, žametasto črn; oči	A
morale povedati. Kajti spovednik, star, godrnjav	mož,	ji je rekel, da naj plete nogavice ter moli	A
noči; otrok je v naročju spal. Kod da je hodil	mož	in kdo da mu je kuhal, ni povedala nikomur in	A
zreli, dostojanstveni ženi. Gospod Egidij, njen	mož,	ji je poljubil roko.-	A
vzdignila glavo ter je videla vse in spoznala vse.	Mož,	neokreten in debel, kakor je bil, se je zgrudil	A
več otrok, Edvard, mladenič si že in kmalu boš	mož.	“ Edvard se je čutil osramočenega pod dolgim	A
imela res rada, ampak navadila se je. Njen	mož	jo neprestano tepe.“ ”Res?“	A
učitelj!“ ”Ali ste tudi tak pijanec, kakor moj	mož?	“ se je zasmejala med durmi in je šla. Tudi	A
Ne poslušajte ga! Saj ni človeka, da bi moj	mož	kaj lepega povedal o njem ...“ ”Res, ni ga	A
so le besede! Seveda te imam rada, saj si moj	mož!	Ampak - počemu se brigaš za druge ljudi?	A
strani pregraje je stopil v vežo slok, črnobradat	mož	in je odprl duri. ”Stopite no bliže!“ se	A
vzdramil korak na pesku. Prišel je postaven	mož,	spodobno oblečen, nekoliko rejen; obleka in	A
takoj zaljubil. Večerjala sta, ona in njen	mož.	Njega sem poznal še izza študentovskih let in	A
Ko mi je segel v roko, je narahlo zazehal.	Mož	mi je dolgo in krepko stiskal obedve roki ter	A
smehljajem polnim zadnjega, brezsramnega spoznanja.	Mož	je govoril, govoril; mili Bog! ”Kajbica,	A
bi hotel reči: ”Eh kaj, ni spomina vredno!“	Mož	pa je govoril dalje, da je v meni vse trepetalo	A
pozdravil mojo ljubezen. Prav v tistem trenotku je	mož	spustil zatvornico svoje besedne povodnji in	A
oblačila. Od te strani je prav tako počasi prihajal	mož	in se je nameril čez mostič na ono stran.Tudi	A
Zgrudil se je vitez v junaškem turnirju. ”Umrl je	mož!	“ Kaj še - umrl je otrok!	A
”	MOŽ	PRI OKNU“ ”SAMUEL VAN HOOGSTRAETEN:	A
PRI OKNU“ ”SAMUEL VAN HOOGSTRAETEN:	MOŽ	PRI OKNU“ Obstal sem, kakor bi me bil kdo	A
neprestano hitanje za katerimkoli smotrom. ”	Mož	pri oknu“ pa ni videl ničesar. Na drugi strani	A
rezizraznim pogledom ... Strmel je izza železnih palic ”	mož	pri oknu“.	A
nezanesljivega značaja. ”Trd bodi, neizprosen,	mož	jeklen,“ kadar je treba v službi domovine, oziroma	A
me vzemi! ...“ . / . / stran 216 . / Pohlevni	mož	se je razjezil morda prvikrat v svojem življenju	A
poslušala. Dvoje ljudi je prišlo iz malina,	mož	in ženska; kobacala sta se počasi in nerodno	A
zgodilo nekaj strašnega, tako da se je njen mladi	mož,	krojač Tone Mihov, popolnoma izpremenil.	A
usteca odprta ... Francka je zaječala naglas,	mož	se je skoro predramil, obrnil se je na postelji	A
mesa in je skuhala juho. Sedeli so za mizo,	mož	in otroci in so jedli in so bili veseli. Francka	A
trudna je bila in je ostala čez noč pri Mihovih.	Mož	se je vrnil pozno, opotekal se je, ko se je	A
sive rute in raztrganih čižmov. ”Kaj dela vaš	mož?	“ je prašal krojač z resnim glasom in tudi obraz	A
prišla iz šole, sta šla za materjo v kuhinjo,	mož	pa se je napotil v žganjarnico. Mihov se	A
je bilo življenje strašnejše nego prej, ko je	mož	sedel mirno za mizo in bral ter odhajal v žganjarnico	A
ženska; otrok ni imela, pravila je, da ji je	mož	umrl in solze so ji prišle v oči, tako da se	A
živela dolgo življenje, polno groze in trpljenja;	mož	je šel in se je izgubil in je umrl med tujimi	A
noč je bila in minila je ... Zdaj pa se je vrnil	mož	- ali glej, vrnili so se tudi otroci, Tone je	A
in so napolnili vso samoto. Kam je šel tvoj	mož,	ki te je ljubil in ki si ga ljubila tudi ti	A
cunjah in s cunjami so odeti. Obrazi suhi, potni;	mož	sope na glas, napil se je bil žganja in leži	A
žena ne spi, legla je, ali ko je bil zaspal	mož,	je vstala in sedi na klopi ob peči, kolena privzdignjena	A
iz hiše se je oglasil vik in surov prepir -	mož	se je bil vrnil pijan iz krčme. Prišel je	A
ustnicah. Bral sem nekoč, kako je umiral svet	mož.	Vsa izba je bila polna sorodnikov, prijateljev	A
na cesto. Ali v tistem trenotku, ko je sveti	mož	izdihnil, so prestrašeni pobegnili sorodniki	A
omožila, katero dekle je dobilo otroka in kateri	mož	je pretepel svojo ženo, ker ga je bila osleparila	A
on -- ”samo še malo časa, pa pojdeva odtod,	mož	in žena.Srce moje --“ pogrkaval je malo in zato	A
Bog z njim! Le on sam, on sam, visoki, lepi	mož,	ni videl znamenja na čelu, in če bi ga videl	A
Sama sva bila doma. Njen	mož,	trgovec, se je bil odpeljal nekam na Nemško	A
gospa Ana, ko sva bila sama, ker se je bil njen	mož,	trgovec, odpeljal nekam na Nemško.Na verando	A
je bil?“ je vprašal Grivar ves osupel. ”Moj	mož	je bil!Pinter je bil!	A
prišel naproti sosed, mlad fant nekoč, zdaj	mož	brkàt in mrk. ”Hé, Jovo!“ je vzkliknil Gjuro	A
mi Slovenci imamo mnogo slavnih in zaslužnih	mož.	Posebno kar se tiče politike in literature.	A
fini in moderni v ustvarjanju svojih zaslužnih	mož!	Časih sem se čudil tej naši metodi, a zdaj jo	A
govornik Burke ... Zakaj bi torej naš zaslužni	mož	ne čital inseratov?Delal je to iz Bog vé kakšnih	A
pamet ...“ ”Orientalsko vprašanje,“ -- slavni	mož	se je ločil s svojim levim očesom od inseratov	A
dá Bog še mnogo, mnogo slavnih in zaslužnih	mož	v procvit in prospeh naše tako krasno se razvijajoče	A
Kolikor je čital kdaj življenjepisov velikih	mož,	ostali so mu v spominu najjasnejše tisti trenutki	A
temnega je kljuvalo v srcu ... Pod večer je prišel	mož,	ki je bil muzikant pri gledališču. Žvižgal je	A
”Ti, Franc, zdi se mi, da je otrok bolan.“	Mož	se je razposajeno zasmejal. ”Če bi bilo po	A
Samo desno lice se je nasmehnilo!“	Mož	se je ozlovoljil. ”No, nehaj, pa pripravi	A
Koraki so se oglasili na stopnicah, vračal se je	mož.	Že med durmi se je ozrl na posteljo in se je	A
Zazoril je naposled dan in vstala sta utrnjena.	Mož	je odgrnil okno, lepo sonce je zasijalo v sobo	A
obraz!“ . / . / stran 361 . / Dopoldne je ostal	mož	doma; po obedu se je poslovil in se ni vrnil	A
rejeno telo se je zibalo neokretno. ”Kje je	mož?	“ je vprašala teta Fani plašno. ”Ne vrne se	A
razpaljeno!“ Zunaj so zahreščale duri, vračal se je	mož.	”Veselo pesem sem slišal pod oknom!	A
gosli, da bo otrok vesel, da se bo smejal!“	Mož	je zagodel veselo pesem in Anki so se razširile	A
prosila mati z ihtečim, skoro kričečim glasom.	Mož	se je ozrl nanjo in na otroka s pogledom polnim	A
krilo po sobi. ”Otrok je mrtev!“ je kriknil	mož	... Ona je zagodla veselo poskočnico in je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani