mož (1.901-2.000)

žalost v očeh. Takrat je prišla mimo dolga vrsta	mož	v umazanih, obnošenih oblekah.Obrazi koščeni	A
Od srca sem hrepenela po tebi, ti neprijazni	mož!	“In so očitale vse žalostne: ”Čemu si prišel	A
ki se je bil pred nekaterimi meseci oženil.	Mož	in žena sta živela v lepem soglasju, obá sta	A
Škoda!“ ”Kaj pa	mož?	“ ”Ej nadloga, v krčmi je ...“	A
Stopila je v cerkovnikovo hišo. ”Kje pa je	mož?	“ ”Ni ga; šel je z župnikom obhajat; na Hrib	A
veselo življenje. V krčmi je sedelo sedmero	mož,	popotnik je sedel med njimi.Krčmar je bil zagrnil	A
»Še me poljubi, moj lepi godec, moj dragi	mož!	« »In bo živel večno življenje in bo	A
nas uči živeti in delovati; ti si zibelka ónih	mož,	ki jih ljubim, spoštujem in obožujem, odkar	A
Ves drugačen je Bob. To je	mož,	kakoršen bi si želel biti vsak Volčjan: jasen	A
Volčjani so tako navezani na osebe svojih imenitnih	mož,	da bi se tém ne zgodilo nič neprijetnega, ko	A
simpatičen. Rekar je bil mlad, komaj tridesetleten	mož,	zelo elegantno oblečen in izredno izobražen	A
radosti, ki se je prikazal v njenih očeh. ”Moj	mož	je v veliki sobi; prosim, pojdite tjà!“ Šla	A
objeli. . / . / stran 260 . / ”Pozdravljen,	mož,	pozdravljen, oče!Lepše pozdravljen, kakor da	A
svojo lepoto zaverovana: ogledalo bi bilo njen	mož,	glavnik pa njen svak.In pridna, vsakemu opravilu	A
Obadva sta - bog me varuj besede, grda je! Kakor	mož,	tako žena; kakor žena, tako mož!Nobena pastirica	A
grda je! Kakor mož, tako žena; kakor žena, tako	mož!	Nobena pastirica ni varna pred teboj, nobena	A
Zdaj se ji ne godi dobro. Njen	mož	je učitelj v pozabljeni rovtarski vasi, zasluži	A
gredo zvečer sončni žarki izpod kostanjev ... Njen	mož	je hudo jokal, pa ne zato, da bi bil žalosten	A
na mrtvaškem odru trd in grenak njen obraz.	Mož	je bil ves siv in star; od žalosti, so rekli	A
dni. Župan, kaj si to ti - postavni mladi	mož?	Dacar, kaj si to ti - prešerni fant?	A
Mati je rekla: ”	Mož,	joj, saj je jutri gospodarjev god!“ Stvar	A
Zdaj so poceni, o Vseh svetih!“	Mož	se je začudil. ”Kaj bi z astrami?	A
”Da bi le bilo, da bi se zgodilo!“ je rekel	mož	in je gledal na svojo malo ženo z vsem žalostno	A
Ujema se!“ ”Prav dobro!“ je potrdil	mož.	Jelenka se je vrnila, prinesla je šopek belih	A
skoraj mislil, da sem lačen!“ se je nasmehnil	mož.	Jelenka je molčala.	A
strastne ljubezni in romantičnih pregreh ... Njen	mož	jo je nosil na rokah, ji izpolnil vsako najmanjšo	A
kotov. Tam so spali vsi skupaj: gospodinja, njen	mož	in Malči. Prvi mesec nismo skoro izpregovorili	A
sta šla obadva na izprehod, gospodinja in njen	mož.	Noge so mu odjenjale, dejal je, da bi lahko plesal	A
Ali si mislil, da pojde kar tako? Andrejec je	mož,	ne izpusti!“ ”Šleva, kdo mara za tvoje papirje	A
živela pravično med pravičnimi ljudmí. Tudi njen	mož	je bil zelo pravičen, videl sem ga nekoč na	A
Čednik je nenavaden človek in izvrsten zakonski	mož	...Za svoje posestvo se briga sila malo; vse prepusti	A
otroci zdravi in lačni, dela pa skoro nobenega;	mož	ves utrujen, prepaden od trpljenja, od revščine	A
Toneta in sem ga koj spoznal. Postaven, čokat	mož	je bil in nosil je košato brado.Bistri, nekoliko	A
ob slovesu hladen poklon ... Vrh tega nosi njen	mož	cilinder in dolg površnik ... A čemu upanje	A
oblatila. Čakala je dan za dném, kedaj stopi njen	mož	pred njó, -- z bleščečimi očmí in stisnjenim	A
govorili z njó vsi mirno in vsakdanje, kakor prej,	mož	ji je stiskal roko in jo poljubljal na ustna	A
utihnil, ko se je oglasil častitljiv in ugleden	mož,	velik pokrovitelj umetnikov.Omenil je prejšnjih	A
začudil. Po svoji napitnici se je častitljivi	mož	kmalu vzdignil in poslovil.V družbi umetnikov	A
izrazim ... zibel velikih dejanj, dojka velikih	mož.	Ne bojte se življenja boja, gospod Slivar, -	A
prisilil, da hodi in pada z njim. ”Jaz sem tvoj	mož,	“ ji je rekel, ”jaz, vagabund, in ti nimaš pravice	A
se in zasmejala sva se oba. ”Sedaj, ko sva	mož	in žena!“ Sédla sva tako, da je bila miza	A
V vozu je sedelo dvoje silno debelih ljudi,	mož	in žena; dvoje debelih, potnih, zaničevanja	A
belim križem na pokrovu; težko jo nosi šestero	mož.	Drobna bela rakvica, ki jo nese pod pazduho sključen	A
z višnjevim robcem. ”O Bog, kaj poreče vaš	mož	... ubogi Ante!... A naposled, - zdravniki ne vedo	A
berglah je pritolkel in pridrsal čokat, plečat	mož;	nikamor se ni ozrl izpod košatih obrvi, njegov	A
prižigal sveče na oltarju; ta cerkovnik, krepak	mož	s kozavimi lici in črnimi lasmi, je šepal tako	A
ozrl po omizju. Suhi učitelj Manira in občinski	mož	Banderec sta se smejala z njim, sodni kancelist	A
in debelo, je morala klicati za gospo; njen	mož	je bil krojač, starikav, suhoten in zmerom čemeren	A
ji je bilo ime. On je bil resen in postaven	mož,	ustvarjen za družinskega očeta in hišnega gospodarja	A
povedala vse drugače nego prej: da je namreč njen	mož	udaril študenta v obraz ter stopil iz izbe;	A
kako je lepa. Ona je omožena in tudi njen	mož	je lep in prijazen človek, ali jaz ga nimam	A
mehkih vrečah oba Novljanova, zavita do nosu.	Mož	je bil čemeren, sklanjal se je neprestano in	A
zamolklo smrčanje občinskih . / . / stran 180 . /	mož	in pošepetavanje visokih črnih jagnedi, ob cesti	A
motilo edinole smrčanje biričev in občinskih	mož.	Strah se je vdal, pot na čelu se je posušil	A
so vsi modrost teh besed in so se napotili do	mož,	spečih v travi. Povzdignil je svoj glas prisojniš	A
naj odženem telico?« »Molči, baba!« zarentači	mož.	»Naj vzame Mohamed še tebe in telico!	A
odnesli. Brr, vsa bajta se trese, tako benti	mož.	»Mar bi bili šli doli, kume,« se mu smeje Juranov	A
razdelil stotniji in poslal domov dve tretjini	mož.	Tudi Juranov in Špeharjev sta dobila dopust	A
v stražarnici s posadko dvanajstih ali osmih	mož,	sprejme borce in jih ureja v bojne vrste.Šteje	A
sprednji prapori se zamajejo, ko pada s sedla	mož	za možem. Herbart se zavihti v udar z obema	A
ženo zdoma. Niko obstane, Kata skoro omedli;	mož	jo potisne nazaj v kočo, a puško izpali prvemu	A
potisnejo k ograji. Z umorstvom jima prizaneso:	mož	in žena, drug drugemu bosta talca, mož jim bo	A
prizaneso: mož in žena, drug drugemu bosta talca,	mož	jim bo prinesel odkupnine več kot je vredna	A
Bog z vama!«	Mož	in žena odhajata, a Turjaški tleskne: »He, v	A
aktivno, zapojo trombe k molitvi, in tri tisoč	mož	konjice in pehote se usuje proti jugu. Krupo	A
Dvajset barjakov vihra ob Uni, dvajset tisoč	mož	neugnane konjice in pehote tišči v trdnjavo	A
oblegana, a se še ne vda. Brani jo pet in dvajset	mož	in vojvoda Bakič drži kristjansko praporce.	A
se razbesneva, a pri življenju je le še sedem	mož	obrambe, sedem ranjenih in ne žive duše več	A
»He,« tleskne veselo Kordun, »saj sta kakor	mož	in žena!« ‒ Tudi Selim dobi za Adlešiča cekin	A
konjica nalet, a pehoto davi malodušje. Glej,	mož	za možem se odtrga in se spusti proti brdu,	A
oklep se krčevito stiska ... Herbartu gine vojska,	mož	za možem se seseda ...Poročnik Tettau leži ubit	A
strelcev, za njim se usipa vojska: dva tisoč	mož	pehote in konjice. Na pomoč gredo Herbartovi	A
je vedno bolj bala. Prišel bo oče, čudnoresni	mož	z brado, dobrohoten v besedi in vendar trd;	A
»Obljubim!« Doktor je bil	mož	beseda.Uro čudne sreče je užila sestra Anakleta	A
dovoli, da vzame obvezo raz oči. ‚Ne, ne!’ prosi	mož,	‚ne smeš, za ves svet ne smeš!’‚Moram te videti	A
Imamo, imamo!« je pripomnil ženi nasproti sedeči	mož	in pri tem pomežiknil nevesti, ki mu je sedela	A
mevži pa še ne, kaj?« »Tisto pa ne,« je dejal	mož.	Botrica pa se je zasladkala:	A
Hvala, stokrat hvala,« je zašepetal hvaležni	mož,	toda nevesta je bila že izginila v vežo.	A
»Ne govoriva več o tem!« »Ne!« je dejal	mož.	»Govoriti morava.	A
hiši.« »Ti moja dobra, dobra žena!« je dejal	mož.	Par trenutkov sta stala v nemi sreči in žalosti	A
Pijanec nemarni!« »Sama sebe poglej!« je odvrnil	mož.	»Ven pojdeš!« je klicala ona in ga popadl	A
bosta imela dovolj ti in tvoj hlapec,« je vikal	mož,	»da bodo vsaj ljudje vedeli, kakšna žena si	A
in hudoben? Glej, nikogar nimam, in še moj	mož	je reven in slab.In one žene, ki me tako trdovratno	A
in vsi so bili ginjeni in so prikimavali.	Mož	pa je zahropel in od notranjega ganutja prevzet	A
le za toliko prepira med nama.« Tu je pokazal	mož	na drobtinico na mizi, Jurca pa je zastokal	A
ju deneva, in na Peči ne bo prepira. Žena in	mož	se ne prepirata.« Nekdo je nekaj zašepetal	A
použival požirek za požirkom. In dasi se je	mož	z rastočimi močmi z vse večjo ljubeznijo in	A
hišami kupčuješ?« »Kupčuješ, kupčuješ,« je jecal	mož,	»ljubi moji, kdo govori tako grdo o meni siromaku	A
gine gora, katero je nanesel starec v nji.	Mož,	ki vse svoje življenje ni občutil nikakih očetovskih	A
prestopila prag dvonadstropne hiše. In ko ji je mladi	mož	razkazoval hišo in jo peljal tudi v podstrešje	A
Ali sem srečna? Moj	mož	me ne mara, ker ve, da vem, da sem bila zanj	A
Sina! Ali misli on, moj	mož	na to, da ima sina?Ne misli!	A
smrti moževi čutila, da ji je treba biti na Peči	mož,	možgospodar, ki ne sniva, ki računi, dela in	A
hočeš?« »Katra!« je težko zasopljen odgovoril	mož,	»prišel sem.« »Ta je lepa,« je odvrnila	A
Zbogom sestra!« Stari in betežni	mož	se je obrnil. »Mati,« je zaklical Juri	A
Mati,« je zaklical Juri, »ali imam strica?«	Mož	je pri teh besedah obstal.Katra pa se je obrnila	A
meni prijetno.« S solznimi očmi je pristopil	mož,	da ji seže v roko. »Nočem,« je odtegnila	A
temnih in strmih stopnicah je lezla deklica in	mož	za njo.Ko sta prišla pod streho, je peljala	A
je bilo mokrotno, ker je puščalo na strehi.	Mož	je omahnil za deklico v prostor. »Tu	A
»Tako je ukazala.«	Mož	se je obrnil k deklici. »Čegava pa si	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani