Pa bi si bila vzela koga drugega, če si mislila nositi klobuk!“
Francki je bilo življenje strašnejše nego prej, ko je mož sedel mirno za mizo in bral ter odhajal v žganjarnico tiho, skoro sramežljivo: izgovoril ni prej nikoli žale besede, govorila sta malo, ali govorila sta prijateljsko in časih je pripovedoval povesti kakor otrok. Zdaj se je izpremenil - bil je osoren in zloben, a Francka se ni zavedala greha.