mož (2.201-2.300)

kmetu samemu gnusilo ob sodnikovem orisu, le da	mož	ni vedel, kdaj in kako bi se bil tako spozabil	A
Krčmar je šel za njim gledat in je videl, da je	mož	krenil proti Tolminu. »Le čemu tega kličejo	A
zato ni nihče osebno sovražil. Pač pa je imel	mož,	kadar je bil pijan, navado jokati in pripovedovati	A
rog,« si je predočeval, »reče ‚križ’ pa misli ‚	mož’	.Pa ti, Mohor, ki si tudi Tolminec, ti jih boš	A
Janez je povedal kaj in kako. Kakor en	mož	so vstali uporniki. »Mera je polna!« je vzkliknil	A
« je dejal Gradnik. »Danes si ga je tri sto	mož	privezalo pod srajco.Jutri jih bo trinajst sto	A
Videli so, da je prišel davkar Bandel.	Mož	je šel s prezirljivim nasmehom mimo njih, pogledal	A
178 . / godbi s stanovi zelo zanimala in je	mož	že ugibal, ob kateri priliki se izkaže pred	A
segal, pa ga je zdaj strahoval in vil: »Mogočni	mož,	« je dejal.»Saj vas razumem, ki verjamete, da	A
sodnik Locatelli, ki ga je Bandel ustavil.	Mož	pa očitno srečanja ni bil vesel.Nezadržano nevljudno	A
je zaškripal voz tostran ali onstran mosta.	Mož	v mitnici pa se je do skrajnega skril.Ko pa	A
Karnelu po robu, češ naj plača Coronini davek.	Mož	je rekel, da Coronini ni pod davkom, vino, ki	A
ki je mižal za oknom, kakor da se mu dremlje.	Mož	ni odgovoril.Maraž je šel in se vračal s slamo	A
Dvakrat sem molčal, zdaj te bom ovadil.«	Mož	se ni šalil.Maraža je gosposka klicala.	A
siromašno in hudo pomladnje oblečen postaren	mož	iz Brd, nekje od Kožbane.Skušal je domačo mater	A
sita. »Bom pa kakšno koretico dobil,« je dejal	mož.	»Naberi kaj prida,« je dejala žena, »ti bo že	A
vrne.« »Oh, mati, kako ste dobri,« je zastokal	mož.	Žena se ni menila za njegovo jokavost.	A
posmehljivo. »Debelé se od naše krvi,« je dejal	mož.	»Zaletel v Biljani.	A
Tolminsko, da je zanje boba nabral. Še dolgo je	mož	pripovedoval, žena ga je razmišljeno poslušala	A
prišel sin, ga je poslala, naj gre gledat, ali ji	mož	še ne prihaja. »Pri nas je red,« je rekla Bricu	A
pa ga še ni.« »Poti so grde,« jo je tolažil	mož.	Tedaj se je vrnil sin.	A
menda nisi izgubil!« »Nisem,« je rekel tedaj	mož	in sedel za ognjišče. »Bom povedal, če boš verjeti	A
»Kaj pa zdaj?« »Zdaj,« je zmignil z ramami	mož,	»ob blago sem.Da le konja niso vzeli ...	A
Matija, bi jaz naredila, ki sem žena, ne pa	mož.	Kar z vilami pa kosami nad galjote.«	A
Pogovorili se bomo.«	Mož	je zlezel na ognjišče, si sezul čevlje in dejal	A
Od Lokvá je bilo čuti zvon.	Mož	je snel kučmo in se pokrižal.Potem je mislil	A
papirjih pred seboj, je bilo spoznati, da se je	mož	pripravil, četudi je skušal vzbuditi vtis, da	A
Radetič je celo sumil, da gre za prazno igro.	Mož	je bil med resnimi v zbornici, le prilike ni	A
Petazzi je pa celó zamudil vso igro »Tulminenses«.	Mož	je imel pozneje priliko spoznati upornike in	A
glumi prav njega. Na oder prilomasti tedaj pet	mož	v vihrajočih plaščih in širokokrajnih klobukih	A
Radetiča: »Pa kako govori, da ni nič slišati?«	Mož	je kriv, da se gledalci zasmejejo in preglušijo	A
nekaj luči. »Gnezdo galjotov!« je mrko dejal	mož.	Nato se je spustil v globel.	A
je videl, da ima Bandel s seboj četo dvajset	mož,	ki so po vojaško oboroženi. »Kdo so?« je vprašal	A
zasmehljive črte so izginile, zdelo se je, da se bo	mož	zjokal. »Pa zbogom, Tina.	A
«	Mož	je pil in potem naslonil glavo na mizo.»Setve	A
pepelnato je bilo ženino obličje. Nič ni rekla, a	mož	je zdaj trpel po poti: »Bolna je, Bog ve, da	A
pri Hudiču’ ‒ v Tolmin. Nekako isti čas, ko je	mož	pripeljal mrliča, so se vzdignili kmetje z Vidučevim	A
se je zdanilo, je bilo ob cerkvi do tri sto	mož.	Solkanci so odprli krčme, ki so jih ljudje takoj	A
unesel pete. »Hudiča gre po padarja,« je zavpil	mož	v gostilni in začel ljudi nemarno grditi.»Tolminskeg	A
dvajset korakov pred uporniki. Bil je droben	mož	z nelepo raslim trebuhom, očividno pisarniški	A
pa sam ne zna molčati,« je pripomnil tretji.	Mož	s pokrivalom, ki so ga še vedno radovedno ugibali	A
Lapajne, kar govori,« je sunilo tedaj nekaj	mož	pilakarja s Šentviške gore pred vrsto grofu	A
naprej pa pove.« Iz kmetov je stopil slok in siv	mož	in se vojaško upostavil pred grofom.Bil je v	A
Skoračnikarja ob sebi; tudi videl je, da je	mož	pokleknil za nizki zid, položil puško na zid	A
ljudje. Kanalec je skušal dopovedati Vrsnjanu: »	Mož,	« je dejal, »meni se zdi, da ne greste na pravega	A
je bil odgriznil nos. »Ubijte psa,« je tulil	mož.	Nekdo mu je zajel v vedru vode.	A
V temnem kotu je videl Karnela ob zidu.	Mož	je stal s stegnjenimi rokami in v vis dvignjenim	A
spoznal, da Karnel ne stoji, marveč da visi.	Mož	je odskočil, se zasmejal hripavo in zavpil nerazločno	A
toliko ljudi. Vsi so ga kropili, štiri tisoč	mož	in še več. Le stare matere njegove ni bilo,	A
navodilom zrelejših, svojih vojvod, županov in	mož	iz dvanajstij.Kakor so že bili ti več ali manj	A
se je Šime dvignil, šel okoli najuglednejših	mož,	govoril z njimi in na ta način ustvaril v kratkem	A
voliti vsaka svojega moža. Ti izberejo deset	mož	z desetimi namestniki. Vsak teden, kadar smo	A
pošljejo trideset svojih najbolj razboritih	mož	k njemu, ki naj potem povejo kmetiške želje	A
zajele prve kmetiške tolpe. Dvajset in še več	mož	se je vrglo konjema v vajeti.Radetič je potegnil	A
tolmačil, naj pošljejo podglavarju trideset	mož,	ki naj povedo, česa dolže Bandela. »Saj že imate	A
odvrnil Gradnik. »Torej ne pošljete svojih	mož?	« je hotel vedeti Radetič. »Pošljemo,« je odgovoril	A
začeli prerivati. Oglasilo se je do sedemdeset	mož,	ki so načelovali tolminskim občinam. »Za mano	A
ljudi in jim nekaj pripovedoval. Vmes pa je	mož	z enim očesom pogledoval na gostilno, kjer se	A
ki jih je privedel iz ječe sodnik Brunetti.	Mož	je poskušal obenem z besedo in kretnjo dopovedati	A
podnajemniki. Bilo jih je sicer le kakih pet sto	mož.	A pridružili so se jim domačini.	A
naj gre k umirajoči. »Nesreča,« je mislil	mož,	»če mu je umrla.Ali pa tudi to kaj pomeni?	A
manj povedala, tem zvesteje poslušala. Bil je	mož,	kakor gre, gospod Mohor Kacafura tisto uro.	A
in krvosese. Res so se vzdignili, štiri sto	mož	in še več in so šli iz Gorice in so prišli v	A
otrok, da še ovsenega kruha ne bo. Očetov,	mož	in odraslih fantov pa sploh po ves dan ni bilo	A
zajokal in bežal domov, materi pravit, kako je ‚	mož’	pri Božiču svetega Duha vrgel po tleh.Golja	A
kakor smo se mi, še oni z nami zvežejo kakor en	mož.	So se tudi, le to je, da so svojeglavi, pa	A
gospoščine so bili včeraj tukaj po številu šestdeset	mož.	Odklonili so davke in hoteli urbarje.	A
našli sredi vseh teh majhnih, navadno skromnih	mož	oni, ki so osebno največ prestali pod grofi	A
ki mrtvouden leži.« Dvajset ali petindvajset	mož	se je obrnilo proti sodnikovemu stanovanju.	A
besede: »Tudi tvoja glava bo ležala drugod.«	Mož	je zapahnil vrata in zavesil skrbneje okno.	A
neubrano v čudovito lepo jutro. Do dve sto	mož	s puškami in sabljami je prihajalo.Streljali	A
»In Hrvatov!« je pristavil.	Mož	je premišljal in premišljal, a ni mogel doumeti	A
Lapajne?« »Bog pomagaj, prav ta,« je povedal	mož.	»Samski, kmet s Šentviške gore, po domače Nadloga	A
čase usahnile vse solze ... * Nekako dve sto	mož	je komisija z vojaštvom polovila. Delo jim je	A
soseda. »Ne ustraši se preveč, Tina ‒« deje	mož.	»Za božjo voljo ‒« »Gašperja so ti ogrizli volkovi	A
»Kaj pa le imajo danes ljudje?« je vprašal	mož.	»Ali ne vidiš, kmet?« je odgovoril meščan in	A
še čutaro s pijačo. Posoda je bila prazna,	mož	je zaklel in utihnil.Potem pa je začel jaditi	A
bo z glavo sunil v kamen!« Prepalo vzklikne	mož:	»Nikar, Lovrenc!« Lovrenc se trudno nasmehne	A
s čudno strahotno kadenco. Bilo je kakor da	mož	glumi z glasom svoj posel, ko dviga meč in ga	A
je odletel izpod vratu gumb, ki si je z njim	mož	zapenjal obleko. Bil je domače sukan, kroglici	A
veselo v nekem oknu kodrolas otrok: »Glejte!	Mož	nima nosu!« Tisti otrok je bil Luzio della Torre	A
zagledavši Podgornika na odru. »Ta je župan, pa	mož	kakor jagnje.Sem slišal, da ga je žena na upor	A
žena, devet otrok. Mali so si prste lizali,	mož	in žena sta mižala, ko sta nesla v usta ... Heler	A
čudila, da bi lahko živel v Komendi tako velik	mož.	»No, ker imata dovolj časa, vama bom	A
knjigami, pa tudi velike starinske slike neznanih	mož,	stara pisalna miza in čudne omare.	A
bolj ledenim, da postajam iz človeka sneženi	mož	sredi polja. »Peter!« sem zarjul na	A
zdaj smo pa tu!« se je vzdignil s tal pijani	mož	kakor kača, ko zasliši čudežno glasbo.	A
samo zato, ker je med odraslimi toliko figa	mož.	Da bi tu in tam ujela še kakšen dodatni	A
so bili doma tudi v naši vasi. Nitka je bil	mož	šivanke in sukanca s konca vasi, Dreta je bil	A
tristo let. Oče so bili drugače dobrovoljen	mož,	vendar pa zjutraj niso poznali nobene milosti	A
šel z očetom na sejem v Trnovo, je tam neki	mož	v gosposki suknji prodajal nemške zemljevide	A
zagotove smrti...« Oče so bili globoko veren	mož,	prav nič manj kot mati, zato sem res čez eno	A
matici slovenski. »To je bil pa velik ljudski	mož	- tale Gruber!« sem si takoj rekel, ko sem dobil	A
molitve. Krvina je bil drugače res globoko veren	mož,	zato sem vedel, da se mi ne prilizuje.	A
srnjaka na dlako. »Hm, ste pa res plemenit	mož!	« mi je navrgel baron Born potem nekega večera	A
« Že ob vstopu sem videl, da je dobrodušen	mož,	ki je moral do kraja speljati samo nesmiselno	A
bi ti kaj verjela v Boga, bi vedela, da tvoj	mož	zdaj že sedi na njegovi desnici.Pa tudi ne bi	A
turiste iz vsega sveta. Šmerc je bil pameten	mož,	takoj je razumel moj namig. »Zapeljite ga na	A
ki je več mesecev neutrudno vodil dela. Ta	mož	je Klinar, po domače Požganc, kateremu gre še	A
mladoletnosti, njen skrbnik. Moja sestra in njen	mož	sta se smrtno ponesrečila in tako sem bil prisiljen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani