mož (1.601-1.700)

nastopili kot gospodarji, gospodinje pa, po odhodu	mož	vajene poveljevati, so se togotile in prepirale	A
Bog te sprejmi.«	Mož	je postavil luč na mizo. »Dobro se vam godi	A
hišo. Tega pa niso povedale, kako bridko se je	mož	razjokal, ko je slonel do jutra sam ob mizi	A
Lahko noč.« Od	mož	se pa ni nihče odzval.Morda sem izgovoril tako	A
besedo, ki bo, dasi okrvavljena, vendar beseda	mož	in ne več jecljanje otrok. 2 Mrak se je delal	A
pisal?« je izpregovorila. . / . / stran 287 . /	Mož	si je otrl solzne oči, sedel na klop in vzdihnil	A
nimamo kruha; ne veš, kako je hudo sedaj.«	Mož	je molčal in ujčkal malega Francka.Mati je pomignila	A
Žena ga je nemo gledala čez mizo. Tudi	mož	je zrl vanjo in opazil, da so ji oči vse rosne	A
solze. »Kaj ti je, za božjo voljo?« je vprašal	mož	v skrbeh. »Praviš, da nisi že dve leti tako	A
nekoliko odpočijem, potem, boš že videla.«	Mož	je iztegnil roke, ki so vse koščene in suhe	A
so hujši od zverine.« »Bo že kako,« je rekel	mož	in šel pred hišo, od koder se je še videla zarja	A
škoda. Zakaj vsak teh utrjenih in izšolanih	mož	mu je zalegel za deset novincev. Zategadelj	A
pozdravil starosto s konja. Tunjuš je bil čokat	mož	oglatega telesa.Debela glava mu je tičala globoko	A
obgovorila tista z dvora in ti zavdala s pogledom. In	mož	je pristavil: posvari ga, očka!Ves Bizanc vé	A
ki ni delfin in ne Pozejdon, ki ni nimfa, ne	mož,	ne ženska, ampak sveti menih sredi kipečega	A
rodilo vprašanje, zakaj je ženska? Zakaj ni	mož,	da bi šla na dvore kakor Pavel in bi zaklicala	A
prišle do cilja: Iztok! O, nisem Pavel, nisem	mož,	toda njega pridobim, njemu razženem temo.Čutila	A
njenim nogam, ki bi ji izročil glavé najboljših	mož,	če bi jih zahtevala.In ta bedi vse noči, njegovo	A
in z brašnom tako obloženo, da je padlo deset	mož	sredi ceste.Sami besi so mu menda sedeli na	A
se je zgrudilo pod Sloveni. Vnel se je boj,	mož	z možem, meč zoper kopje.Težki oklepi so potisnili	A
pričel. »Rustik, poveljnik si in prefekt, torej	mož!	Poglej, sediva sub rosa.«	A
vojevali in ropali, je pomignil Iztoku kakor	mož,	ki ima oblast, in se oddaljil z njim od vojske	A
grenke misli. Po šumu je sodil, da je malo	mož.	Zato ni poklical spremljevalcev.	A
bi bilo ozidje brez straže. Pet najtreznejših	mož	je razpostavil po odkrhnjenih stolpih na ozidje	A
še pritisnila zima, komaj hladna jesen, pa je	mož	že zavijal revmatične noge s staro plahto in	A
vestmi, da je šel Janez Trpotec v pokoj, je bil	mož	tako razburjen, da je pri treh večerjah pokazal	A
Baruša je skomizgnila z rameni.	Mož	jo je gledal vprašujoče, in ker ni odgovorila	A
obrvi. Ni povsem zaupal, da bi zmagal; tega	mož	ni bil vajen. Ko je Alena slišala ta	A
spravljala žena denar v pest - in ga zopet štela -	mož	je pa ob vsaki številki prikimal in gibaje s	A
se je v hipu rodila, je s poljubom zamrla, in	mož	je udobno drsal nazaj k naslanjaču.	A
sobi Janeza Trpotca pa ni gorela luč. Kakor je	mož	sédel in se upognil, tako je sedèl in spal v	A
pokazala od dobrega vina razpaljena lica.	Mož	je zadovoljno prikimal. »Pri kosilu	A
Takle idealen fantast, takale mehkoba.	Mož	mora biti mož, skala, da se ima žena kam opreti	A
idealen fantast, takale mehkoba. Mož mora biti	mož,	skala, da se ima žena kam opreti.«	A
Možbeseda, kdo ve. Brest je bolj beseda kakor pa	mož.	Meni je vseeno.«	A
Pri večerji je Smrekarica hitro opazila, da je	mož	razburjen in slabe volje.Kdor ga ni poznal,	A
njo in Brestom: »Brest je filozof, Brest je	mož	- njemu vse razodenem, kaj se godi pri Smrekarjevih	A
živci okrog ustnic so trepetali. »Ali ste	mož?	« Kakor bi odsekal, je Alena pretrgala	A
veleobrtniki. In kaj je z učenostjo takih	mož?	Ljudsko šolo imajo za seboj, le kaj malega več	A
Gospodična, pri večerji ste vprašali, ali sem	mož!	Morda mi razodenete sedaj, kar vas teži pri Smrekarje	A
Izvrstno! Če si ti socialist, tedaj mora biti	mož	stopnico više od tebe - torej revolucionar!	A
tembolj, če se ti skalí ob Brestu; zakaj on ni	mož,	ti pa si vredna moža.Dovolj!	A
pogleda je govorilo ta hip vprašanje: Ali si	mož?	Ali si tako močan in pogumen kot jaz?	A
stopili pred šolo, jim je zaprla pot množica	mož,	žena in deklet, ki so z jeznimi pogledi zrli	A
priliki, je rekel.« »Alena, veruj mi, Brest ni	mož,	ali vsaj premalo mož.On je - slabič!«	A
Alena, veruj mi, Brest ni mož, ali vsaj premalo	mož.	On je - slabič!«	A
pozdravila Minka z nežnim, a vendar krepkim glasom.	Mož	sredi veže se je počasi okrenil in dvignil glavo	A
roki je držal mešetarjevo listnico in vpričo	mož	preštel denar. »To spravim jaz in izročim	A
njemu, ki je stal za durmi. Velik, sivobrad	mož,	z ostrimi, značilnimi brazdami na licih, z zoranim	A
Hlapca sta pretepala konja, baba ga je klela,	mož	je pa ležal na mrtvaškem odru. Edino jaz sem	A
zaloputnil vrata, je Silvestra obstopilo četvero	mož.	Kakor ni bil plašljivec, pa bi bil pustil ovce	A
plalo v prsih, kovalo v senceh ‒ krohot teh	mož	je bolel, kakor so boleli glasovi ljudi, ki	A
Glej, v škripce sem zašel. Če bi oče ne bil tak	mož,	kaj vem, kako bi se bilo izteklo.«	A
»Svet naj se zravna. Šimen s Podloga je	mož.	« »Mož, mož!« je trkal krojač ob mizo	A
Šimen s Podloga je mož.« »	Mož,	mož!« je trkal krojač ob mizo. »On je	A
Šimen s Podloga je mož.« »Mož,	mož!	« je trkal krojač ob mizo. »On je.	A
do Šimna in poiskal njegovo roko. »Šimen,	mož	svetopisemski si.Bog je v tebi!«	A
Mihor je stisnil bratovo roko krepkeje. »Če si	mož,	pojdi in naveži si culo.Ko se vrneš, si jo navežem	A
Ali si smrkavec, komaj za šolo goden, ali si	mož?	« Gašper je bil ob tem ukazu res naenkrat	A
kako ji streže! Stari je bolj nor nanjo kot	mož.	« VII	A
Lucijine. Žena ga je tako milo pogledala, da se je	mož	zgrudil k postelji, in ko ni vedel drugega,	A
mu porečemo?« »Gašperček,« je veselo šepetal	mož,	ves omamljen, in taval za Zaplaznico do vrat	A
Radi se imejte...«	Mož	ni dal, da bi še govorila. »Lucija, moja Lucija	A
minut sta molčala, potem je iztisnila mama: »	Mož,	to je grozno.To je tako grozno, da ne smem pomisliti	A
zadnja beseda je zvenela tako boječe. »Ne,	mož.	Njih.«	A
si ni mogla kaj, da ne bi bila bleknila.	Mož	jo je postrani pogledal, preden ji je začuda	A
Japec. Naredila sem se, kakor da nič ne slišim,	mož	za volanom pa se je že mrščil. "Ostudno,	A
Ná, pa se zadavi z njo, sinček cekinček!"	Mož	se je sunkoma obrnil, medtem ko sem se jaz naredila	A
precej glasno. Zadaj so bile same tihe miške,	mož	pa je pogledal še mene: "Malo bi jih lahko	A
Gotovo od srnice!"	Mož	se je ob njegovem kriku ves stresel in malo	A
povozil nobene mucke," se je zadržano oglasil	mož	in takoj ostreje dodal: "Zdaj vas imam pa res	A
oživil, ko sva si pogledala v oči: bil je moj	mož	in oče mojih sinov. En sam trenutek je minil	A
bodo ne vedeli ne videli. Tudi ko bo sam že	mož	in oče, bom pod roko še čutil njegovo krhko	A
tega je bilo njeno življenje lépo in polno,	mož,	otroci in vnuki, hiša in zemlja, rože na vrtu	A
preveč po domače zasukano, je njihov dedek in moj	mož.	Res ves čas tiči v svojih znanstvenih spisih	A
Vstopil je stric Lojze, majhen, drobcen, gibčen	mož	bistrih oči in sunkovitih kretenj. »Lej jo,	A
Veronika se je zasmejala. »	Mož	je bil velik in debel, prava gora.Ogledovala	A
pripeljal avtobus,« je pravila naprej Veronika, »je	mož	pograbil svojo prtljago in za menoj planil gor	A
Poučil bi jo o tem, da je treba živeti in da je	mož	tisti, ki na svoji ramah nosi odgovornost za	A
vprašala Veronika. »Ne, ona ne vozi, samo njen	mož,	« je povedal Miloš. »Zakaj te to zanima?«	A
In zraven njega, Veroniki nasproti ... Žena in	mož.	Na prvi pogled se vidi, da je ona pripeljala	A
razmeroma mlad, mlajši, kakor bi mogel biti	mož	svoje žene na stolu zraven.Obleka je nemogoče	A
potem huda, da je vedno bolj huda na njega. Ta	mož	pa je miroval.Noge mirne, roke mirne. ‘	A
najpametneje urejeno, otroci odrasli in samostojni, in	mož,	naj ga vrag vzame, na svojem.Ko prehitijo našega	A
"Ja, kaj pa zdaj delaš?!"	Mož,	ki je prišel za menoj, si je pri odprtih vratih	A
je na stopnišče svoj namiljeni obraz pokazal	mož:	"Kaj je že spet?	A
na industrijsko razvitem podeželju, postaven	mož	z brki, s komaj opazno zredčenimi, osivelimi	A
In sploh!	Mož,	še dober, je ko kamen za vratom, ženski ne da	A
ne bom nikoli pozabil, kakšne barve!« »Moj	mož	je tudi že prinesel domov fazana,« je povedala	A
Skrben oče. Dober	mož.	Ja, tudi mož je dober.	A
Dober mož. Ja, tudi	mož	je dober.Samo ko ga ženske, te brezvestne malopridni	A
Tine je pokimal. Gruče poljancev,	mož	in fantov v starih, razhojenih čevljih in ponošenih	A
Nisi ti Dernovškov Tinek?« Star	mož,	že na videz dobričina in bistra glava, oboje	A
kliniko?« je Resnik strahoma vprašal enega izmed	mož	s tovornjaka. »Srce mu še bije.«	A
da si ti prišel domov,« je ponovila Lina. Ko	mož	v odgovor na to ni nič rekel, niti mu ni ušel	A
ni upala govoriti. Strahoma je čakala, ali bo	mož	še kaj ugovarjal, vendar ni bilo nobenega glasu	A
zameriti,« je povzela Lina. Mislila si je, da si bo	mož	prej opomogel, če mu bo govorila.Če bo vse povedala	A
tudi gospod Ressnigg ...« Erwin Stalder, čokat	mož	rdečega obraza in redkih svetlih las, oblečen	A
kako mladosten in postaven je še vedno njen	mož,	in tako je Lina često, kadar naj bi bila z možem	A
v otroških letih. Takrat, ko sem včasih kot	mož	od jeze jokal, takrat sem te obsodil, Gradnik	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani