Ali ni ga bilo, čakala je do noči in ni ga bilo ... Zakričala je od groze - tam iz svetle izbe je pogledal hudodelski obraz, ustnice so se nasmehnile odurno, oči so se svetile, kakor da bi stal z nožem pred njo; in na zofi je sedela lepa dama, gosposko opravljena; z ramen ji je bil zdrsnil dolg plašč ... Tako ji je bil iztrgal srce iz prsi in je pozabil nanjo.