Anka bi pripovedovala in še potem, ko bi bratec že spal in bi dremal, tudi že sestri, bi šepetali mati in Anka še zmerom v postelji, o lepih, lepih stvareh, ki čakajo v prihodnosti. Potem pa bi polagoma padale težke in trudne trepalnice, nekaj sladkega in mehkega bi legalo na noge, na roke, na vse teló, samó še časih zaspana, komaj razumljiva beseda... Anka je bila zadremala in ko se je omnibus zamajal, bi bila skoro padla.