ker (601-700)

ogled postavi Apel podobo na ogled postavi,	ker	bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vsevprék	A
pravi. Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;	ker	ogledujé smólec obuvalo, jermenov méni, de ima	A
kopitni, namest, de bi šel delj po svoji poti,	ker	čevlji so pogodi, méč se loti; zavrne ga obraznik	A
jezéra, kjer bistra vanjga pribobni Savica;	ker	srečen veter nji roké podpéra, čolnič leti,	A
ozéra, čoln vstavi, kjer je gosta senc temnica.	Ker	se mu zdi, de lakota ga grudi, junaku, kar je	A
veri pravi, de v naše kraje oznanvat jo pride;	ker	so vasi bile mu krog neznane, z menoj iti želi	A
vasi bile mu krog neznane, z menoj iti želi,	ker	noč postane. Doma očetu, meni razodeva, kar	A
poroki; kar védet′ treba je, zloži po vrsti,	ker	sva mu vse verjela, naju krsti. Al ena skrb	A
stran 166 . / Mož božji mi bolnó srcé ozdravi,	ker,	de zamóre vse molitev, pravi. Kolikokrátov sem	A
Marije: ′Zavreči v jezi ga, moj Bog! ne hóti,	ker	v zmoti žali te, ne ′z hudobije, ne daj v oblast	A
popoldanski, pripreti moraš oknice,	ker	nihče videti ne sme, kako se težka svila	A
glavíce véne in bledí jim krásno líce	ker	čutíle náše so gorjé; a sedáj mrtvé na tleh	A
6 Zatóraj duh moj brídko jóče,	ker	zlóba vláda le povsód; pretáka védno sólze	A
4 Srcé ti níkdar bílo mírno	ker	náme míslilo bojéč. Duh plával ti v tujíno	A
Žálostno v tógi vzdihúje srcé; mírno véč ni,	ker	je národ nesréčen duh mi temán in nesréčen	A
--	Ker	dom le trpí vesélja mu vzéma, mu srce	A
glavíce, véne in bledi jim krasno líce,	ker	čutile naše so gorjé. A sedaj mrtvé na tleh	A
--	Ker	úpanje mi s trnjem je posúto, pred tvojimi	A
žaríš mi? Zemlja lepa, čudom zrèm na têbe	ker	še nísi vrgla me raz sêbe. Oj predrági	A
ogrévaj! Zemlja lepa, vrzi me raz sêbe,	ker	nezvéstnik nísem vreden têbe! Srce dálo mi	A
bratje môji, in strmela silno vam bo duša:	ker	izvirek mnogih strašnih bojev oznanujem danes	A
svetosti zvezda res je srce Vaše blagočutno,	ker	varúje svoje míle brate, da jih v zanjke	A
Mahnič, vi ostali ste svetosti zvezda,	ker	oprostil je osebi Vaši Bog dobrotni, da zvelíča	A
ste svobôdo pogubíli v blaženo pozabnost.	Ker	kakó naj človek bo zvelíčan, če rojé mu samostojne	A
bratje sladko vínce doktorja Antona: -	ker,	predragi, ko duhovi močni se podíjo doktorju	A
odmevu, dà, ječíjo mrzle, črne stene,	ker	bolé jih vse laží prestrašne, ki drvéle so	A
širnem svetu vse laží in čárobne skrivnosti!	Ker	življenje sem spoznal natánčno, in ne bo	A
praznično obleci, da nesó ti vse darove krasne.	Ker	zaljubil, glej, sem se presilno v lepo Díno	A
besedo svojo!“ ”Nisi vreden, da orožje nosiš,	ker	nečastno si govoril, Ruben!“ ”Odgovori Simeon	A
Da mi potoláži potolaži srce vroče,	ker	še zdaj to srce nánjo pozabiti noče.	A
ga sprejmeš. Spodobi se, da prihajam k tebi,	ker	si bila prva, ki si me z genljivimi in ljubeznipolnimi	A
zmerom v mislih in ki je gotovo znana tudi tebi,	ker	jo pripovedujem ob vsaki priliki: takó, kakor	A
Sedela v polumraku sva takó lepó samá; in	ker	sva se ljubila, molčala sva obá. O da	A
ljudstvo sliši, kaj dobé pes, muc in miši: ”	Ker	ni spravil pes pravíce, mačka pital je z	A
boléstno zaječí -- sodba dalje govori: ”	Ker	je maček psu obljubil, da ne bo pisanja	A
vsaka stvar. Mačku damo njih življenje,	ker	je 'zgubil čast, poštenje, za vse dni od	A
-- Spoznal sem ga,	ker	sem ga nosil sam, takrat, ko sem v brezupnem	A
usihaš in kričiš . / . / stran 13 . / in blazniš,	ker	z vsako nočjo bolj in bolj in bolj krvaviš?	A
popuščam, kajti nikoli ‒ nikoli to ne izveš;	ker	si pritlehen in majhen kot kuščar, krastača	A
skodele? Za kom zdaj tekaš po njivi in se jeziš,	ker	taca po solati in brca žogo po nepokošeni travi	A
maraš šopka lepega, da deneš si ga na srce,	ker	meni roke krvave, ker meni roke krvave? Oj ljubica	A
da deneš si ga na srce, ker meni roke krvave,	ker	meni roke krvave? Oj ljubica, oj deklica, ne	A
ljubica, oj deklica, ne veš, da teče meni kri,	ker	trni vrtnic so ostri, ker trni vrtnic so ostri	A
da teče meni kri, ker trni vrtnic so ostri,	ker	trni vrtnic so ostri? A če to veš, a če to znaš	A
duše nočni jek ... Večnost, večnost, duša plaka,	ker	tak mučen smrti beg ‒ V globočinah žgoče duše	A
nočni jek... Večnost, večnost, duša plaka,	ker	tak mučen smrti beg ‒ V globočinah žgoče duše	A
klasi; škrjančka ni še, lastovke drobne, pa	ker	nobeden še od teh ne ve, da že pri nas so takšni	A
Škrjančku več leteti, več peti mu ni moč,	ker	zemljo mrak objema, ker nanjo pada noč. Veselo	A
več peti mu ni moč, ker zemljo mrak objema,	ker	nanjo pada noč. Veselo z vami peti i meni noč	A
klasi; škrjančka ni še, lastovke drobne, pa	ker	nobeden še od teh ne ve, da že pri nas so takšni	A
snaho (Ženitovanjski običaj) Kam svatje vi,	ker	vse vas ne poznam? Ah, meni vse se zdi, z nevesto	A
pozdravljajo, od mene vetri se poslavljajo,	ker	jaz poznanec sem njihov. Vsa živa mi, neživa	A
grajski gospod, vrgel je lady skozi okno na pot,	ker	vsem dobrota bila: lady grajska. Blarney stone	A
Irec se vsak, srečen domov gre, potešen, lahak,	ker	je poprosil njo: lady grajsko. Tjakaj še vedno	A
Svinja, Svoboda, Spevnost .... ... o vse vas mrzlim,	ker	je v mojem srcu preperelo stanje srda, ker sem	A
ker je v mojem srcu preperelo stanje srda,	ker	sem zasanjan v drekaste slike. BOMBASTIČNA	A
STEREOTIPOV Boli ga vsak pogled. In je užaloščen,	ker	ve, da gleda že videno.V njem je nekaj več,	A
ljubezni; gorjé mu, kdor v nemilost tvojo pade,	ker	pozabiti nimaš ti navade, ti maščevanja bog	A
XI Tí med slovenske štet si literate,	ker	v knjigi nas učiš, kakó se kuha, pekó se piščeta	A
stran 18 . / XVI Kedor je rodoljub, ne	ker	je »moda«, črtí prepire prazne in razpore, storiti	A
gospôda! Dve stranki ímate sedaj v Ljubljani ‒	ker	tretja noče se še prav roditi ‒ ni mesta mu	A
mojimi soneti najslabši tebi merjen je, deveti,	ker	v srce nisem prav te znal zabosti. Velé mi,	A
grejete; zakaj, to veste vi, a nam se smejete,	ker	mislimo, da dedci ste veljavni. Modrost, možje	A
siromaka je. Prislužka treba je za sol, za drva,	ker	geslo pravo pravega prvaka je: »Za vero, carja	A
je molčáti. . / . / stran 49 . / XLVII	Ker,	kakor vi, pobijam jaz prvake, ne mislite, da	A
težavno, Posebno, solnce! ti si kaj prevzetno,	Ker	si med zvezdami nar bolj veljavno. Pa saj „se	A
se lepotičijo stare in mlade, Ravnajo tako,	ker	se dobro poznajo, Da same na sebi le malo veljajo	A
‒ „Zató	ker	drug se nihče ne potrudi, Da spet se enkret	A
Osladne tiste pijače; Pa górko me v odejo zavíj,	Ker	noče zdravnik drugače.” „Oj tiho, tiho, ljubi	A
za god kupila ... Ponosen sem in srečen, mati,	ker	ves sem z njimi, ki trpijo, in slutim z njimi	A
izbral. Matjaž ne bo nikoli vstal, ne more,	ker	ga ni! Matjaž sem jaz, Matjaž si ti, smo mi	A
Zaplenjeno pismo s fronte Ne bom vsegà vam pisal,	ker	ne smem, ne smem in časa ni, preveč je klanja	A
snemi z lica, in rokó mi drobno snemi z lica,	ker	z rokami delava, saj veš. Divje kakor lačni	A
zakipelo ... Ti sama veš, kako mi je hudo, in	ker	te ljubim, prav zato sem stisnil pest še bolj	A
pesem bo pesem milijonov, ta pesem bo boj, zato,	ker	je vzrasla iz moje krvi, zato, ker je vzrasla	A
boj, zato, ker je vzrasla iz moje krvi, zato,	ker	je vzrasla iz mrtvih kosti, iz mrtvih kosti	A
hrapave dlani, a vendar sem natanko te poznal,	ker	si življenje za življenje dal. Nisem te poznal	A
imel si ti, a vendar sem natanko te poznal,	ker	si s krvjo nam pot zaznamoval. Nisem te poznal	A
stran 62 . / a vendar sem natanko te poznal,	ker	si v Armadi Rdeči pal. Poznal sem vas, tovariši	A
Nikoli in nikdar! Zato	ker	nismo trhle bilke, ki po toči ovené, ker mi	A
Zato ker nismo trhle bilke, ki po toči ovené,	ker	mi nismo le številke, smo ljudje! Edino hlapci	A
upri se, raja! Težko, težko nam je umreti,	ker	čas je v nas, ki zdaj ga ni še, ker slišimo	A
umreti, ker čas je v nas, ki zdaj ga ni še,	ker	slišimo otroka, ki že diše. Zato nam je tako	A
vérujemo v to! Jaz bom še ostal, ti boš še živel,	ker	ne more misel spremeniti se v pepel. Prav zato	A
Ste doma ostali? Jaz sem še srečen,	ker	sem jim ušel; le kaj s teboj je, so te kam pregnali	A
se spremeniti; bolečina ne srca si osvojiti,	ker	vso radost v mlado dušo sem prestregla in bolest	A
skorja moja še dandanes kaže dan in leto boja.	Ker	slovenski narod zemlji svoji zvest je, zmagala	A
je moj virček ustavil brezskrbni svoj tek?	Ker	noče utoniti v valovju umazanih rek in noče	A
umazanih rek in noče izliti se v dno morja,	ker	se boji, da bi mu valove človeška oskrunila	A
za to napredno dobo tankov, bombnikov, raket;	ker	ne pojejo pravice, ki jo piše bajonet! Vanje	A
rada, ali pa zveza je ponarejena, nesrečna,	ker	prisegla sta premlada? Ničesar ne razberem ti	A
nežen. . /\ .. stran 23 . \/ Adam in Eva	Ker	sta grešila, sta bila izgnana Bog je nekoga	A
Mordá. Mordá pa bom še ure buljil v mrak in,	ker	bo veter dober, slišal vlak, ki ob tej uri vozi	A
Kje v scenariju so se zatipkale gospe?	Ker	v filmu se vrši razplet, utihnem. III.	A
veselijo; jaz sem že spodaj, ustrezno krmežljav in	ker	kot vedno me preganja čas, pobašem torbo (s	A
vedno me preganja čas, pobašem torbo (s kapo;	ker	je mraz!). II.	A
II. Pobašem torbo (s kapo,	ker	je mraz; ko vdihneš zrak, zazdi se, da je zima	A
olnišnicah se letos je zvrstilo precej preveč ljudi.	Ker	ne trpim ležanja, se pokrijem.Mraz je mraz,	A
ta čas, je mraz potrucan, sili v kožne pore;	ker	hoče, ponavadi tudi zmore: rdeče oči, po zimsko	A
milosti; iz omare v veži zmagoslavno vzamem bundo,	ker	zunaj kaže minus tri. IV.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani