ker (1.001-1.100)

narodnoosvobodilni boj82 preoblečeno revolucijo.	Ker	je izostala pričakovana hitra zmaga Sovjetske	A
si nekdanji četniki kupili varnost in hkrati,	ker	so bili velika večina v novi JLA, zagotavljali	A
strah je, ki se sesa v mozeg in možgane otrok.	Ker	zaradi slovenske besede gorijo hiše in gledališča	A
dolgin Bruno je njihov poglavar. Morebiti zato,	ker	je tako preklast.Po letih je najbolj odrasel	A
Štirinajst let. Vsi drugi imajo manj in so bosi,	ker	je poletje, kratke hlačke pa jim drži ena naramnica	A
železniških vozovih. . /\ .. stran 14 . \/	Ker	uvrščeni vagoni so vsi lepo zvrhani s kosi črne	A
a jih on ne more videti. Čokat je, a teče,	ker	vé, da se ob ovinku zid zniža in se bodo mulci	A
skobacali nanj ter mu ušli po gmajnicah. Teče,	ker	niti ni še tam, kjer so pustili prekle na zidu	A
»Pod noge ti pokadim!« A še bolj ga jezi,	ker	se mu zdi za malo, da loví takó drobcenega bubca	A
se razkorači počez. A ga ne more prestreči,	ker	se je Lojzek pognal k stopničkam.In ušel bi	A
je Lojzek pognal k stopničkam. In ušel bi,	ker	je že na tretji stopnički, da niso zadaj prsti	A
Nič nisem naredil.« »Zato si bežal,	ker	nisi nič naredil.A?«	A
gre stražnik mimo z Lojzkom. Toliko bolj,	ker	on ves čas godrnja.Nad tatovi.	A
pa hlipa v kotu in od strani pogleduje nanju,	ker	se je začel stražnik pomikati proti vratom.	A
Mati molčí in Lojzek vé, da zdaj ni huda nanj,	ker	ta hip ne misli nanj, ampak na premog.To zdaj	A
zatrdno vé. . /\ .. stran 25 . \/ Tudi zato,	ker	ni malokrat rekla, da imajo druge matere premog	A
»Zakaj se potem tale tako kozí?« »Zato	ker	je to njegova služba.«Kotlič z vodo je nesla	A
To je pojoč Ginov glas zadaj. »	Ker	ne morejo skozi Sueški prekop!« »Hahaha,« se	A
zasmejala vrsta članov. In pomika se počasi,	ker	ni še ura prihoda njihovega vlaka; pa tudi zato	A
še ura prihoda njihovega vlaka; pa tudi zato,	ker	jim je sonce razbelilo glave kakor kamne na	A
je zaradi sonca,« je rekel Aldo. »Pa zato,	ker	ste mevže!« je rekel Bruno. Sergij je stisnil	A
vse vagone z vsem premogom. A je samo zato,	ker	vsak hip lahko od kod prištorklja stražnik,	A
so bili prej s Sergijem, a hkrati so drugi,	ker	zdaj prihajajo od mostu in od otočka z radičem	A
ki so jo iznašli.« Potem v zadregi molčijo,	ker	je bil njen glas preveč hreščeč. Lojzek jih	A
ga odpira. Ne more ga seveda hitro odpreti,	ker	je iz kamna, a razmika ga in on zre v oživljeno	A
V sobi ima pisalno mizo, a ne sedi ob nji,	ker	je že star in upokojen in nemški molitvenik	A
klečalniku, in morebiti je tudi zato takó strog,	ker	tržaško mesto ni več pod oblastjo njegovega	A
in o vsem tem nič ne vejo, hudi pa so nanj,	ker	je takó zoprn, da kriči na Mici kakor na deklo	A
klečanja in molitvic vsak večer, ampak bolj zato,	ker	v tistem mraku ni dvajsetletno dekle kakor druga	A
46 . \/ 2 Prav gotovo, njim je bilo laže,	ker	so hodili v šolo in se popoldan lovili po gmajnicah	A
pravzaprav sestra in brat, to je Evka in Branko,	ker	je bila Olgica še premajhna. Ustavita se, na	A
ki je drobna kakor mozoljček, nato se obrne,	ker	visi ura na zidu za njim.In ko se obrne, zasadi	A
skrivnostna zarota med njimi in njo. Morda zato,	ker	je vsa čudna ob tistem stricu.Morda zato, ker	A
ker je vsa čudna ob tistem stricu. Morda zato,	ker	ne vejo, zakaj je on jezen na takó dobro Mici	A
enim dežnikom. On ga seve trdno drži v rokah,	ker	je očetov in je velik kakor padalo. Ploha lije	A
tišči z obema rokama. Takó krčevito ga tišči,	ker	je očetov in ga burja ne sme vzeti.Tedaj pa	A
bi mu ga iztrgala iz rok. Kakor da se jezi,	ker	sta zapravila dvajset stotink, ki jih je dala	A
riše s kredo naokoli. Kdo ve, na kaj misli,	ker	čez čas poltiho, kakor sama sebi spet začne	A
izginila,« je rekla, a Evka jo raztreseno posluša,	ker	se ni še pomirila zaradi iztepača. 3 Kakšenkrat	A
zvonca ni tam spodaj. V sobo jih je peljala,	ker	ni bilo strica, in zato je odprla na stežaj	A
Mici, v kotu je zračila stričevo posteljo,	ker	njega ni bilo.Na parketih se je Olgica igrala	A
Evko po licu in se je ona zelo prestrašila,	ker	je pomislila na živega zajca.On pa bi jih zdaj	A
jopica z amputiranimi rokavi. A prav zato,	ker	so molčali, so potem še bolj razločno slišali	A
Seve, da jih je, ko je vzdignila Evko na okno,	ker	Evka sili zmeraj na okna.Videla jih je in skoraj	A
Videla jih je in skoraj gotovo misli nanje,	ker	takó razmišljeno lika. Valjali so se po tleh	A
tlí v dvorišču. Nič ju ne sliši, da se jočeta,	ker	bo kmalu konec sveta. »Spat,« je rekla.	A
zatrobile skozi gneče, a je bila še večja zmešnjava,	ker	črni možje niso pustili avtomobilom, da bi prišli	A
rdeče zastave. In Evka se je tiščala k Branku,	ker	v veliki hiši so bile zraven zubljev tudi postave	A
reči, da je mama jokala in da sta onadva ušla,	ker	sta se zbala ognja na oknih.A je molčal, ker	A
ker sta se zbala ognja na oknih. A je molčal,	ker	si je mislil: Zakaj so polili z bencinom?Zakaj	A
Kakšna pa ste, Mici. In ona se joče,	ker	je stric kričal nanjo; ne, ne, zaradi plamenov	A
Ubogi otroci.« A Branka ni bilo več strah,	ker	ni bilo več gozda niti črnih mož, ki bi ga hoteli	A
drdrala; in zjutraj ne bo nič zbudila očeta,	ker	on vso noč ne spi.Niti mama.	A
prislanjali lica k njim. In Lojzku je šlo na jok,	ker	prav gotovo v gledališču ne bo predstave, na	A
predse. A vendar niso smeli izgubljati časa,	ker	so morali domov, da napišejo nalogo. Šolarčki	A
»Zakaj?« je vprašala učiteljica. »	Ker	so zažgali Narodni dom.« Njihova učiteljica	A
nič ne jezijo. Saj jo tudi drugače bolj malo,	ker	je dobra kakor njihova mama, a zdaj so še bolj	A
ko pa je pomlad že prisla in je že poletje,	ker	so platane pred šolo vse košate, da ni videti	A
. stran 75 . \/ pere in lika. In vse zato,	ker	se ti ona na ljudskem štetju prijavi za Slovenko	A
njegove copate drugačen glas kakor druge dni,	ker	so bile vse namočene. 8 Takó je bila zdaj	A
lasje mu lezejo izpod kučme. In je žalostna,	ker	ima dobro srce, saj če ne bi imela dobrega srca	A
rekla. In zdaj bi bili oni šli in jo vzdignili,	ker	ne morejo gledati, da Mici tako kleči.Videli	A
vratih njene sobe, in bi šli in jo poklicali,	ker	si mislijo, da je prav naredila, da ga je polila	A
Mici, ki je klečala in bila vsa majhna v mraku,	ker	samo ob pisalni mizi so se črte svetlobe prelamljale	A
jih položijo možu na medeninasti krožniček,	ker	je bil takó priden in je naučil opico, da se	A
A zdaj je bil december in so bili veseli,	ker	bo prišel Miklavž in bo imel v košu darila.	A
so bili sedeži in otroci, ki so se smejali,	ker	se je Evka bala.Da, ker njen papá jo je bil	A
ki so se smejali, ker se je Evka bala. Da,	ker	njen papá jo je bil vzdignil in postavil na	A
belem papirju, ampak ona se je še bolj jokala,	ker	je parkelj migal z rožički in prožil dolge nohte	A
Kravsova Nadica, in takrat je zacepetala z nogami,	ker	se je bil parkelj premaknil in stegnil roko	A
so klicali otroci. In tudi mame so jokale,	ker	tedaj so se vzdignili železni zastori in v dvorano	A
Šentjakobskega trga, a tudi svetlobe je bilo bolj malo,	ker	je bilo črnih mož zmeraj več in zaradi njihovih	A
so skočili, a so bili zdaj pridni parkeljni,	ker	tudi oni so jokali.Vsi so jokali in vsi bežali	A
oni so jokali. Vsi so jokali in vsi bežali,	ker	zadaj so se nekje odprla vrata in so lahko bežali	A
10 Gotovo, v njihovi kuhinji je bilo grdo,	ker	sta bili kuhinja in soba v enem.Kakor v kleti	A
zakričal: »Mama!« In tudi Evka je zajokala,	ker	je bilo spet, ko da so prišli parkeljni in jo	A
je rekla mama. A onadva sta zdaj v zadregi,	ker	sta takó jokala in je Mici zdaj žalostna.Ob	A
umivalniku si umiva obraz, Mici, in potrta je,	ker	sta se tako prestrašila in se tako drla, medtem	A
mislila, da jih bo zelo razveselila. Pa tudi zato,	ker	zanjo ne bo prišel Miklavž in ne bo dobila nobenega	A
ude svinčenega kipa. »Stric,« je šepetala,	ker	že dolgo je bilo, kar ni govoril z njo, zdaj	A
mračni tišini. Potem pa niso šli več k Mici,	ker	je prišla s Štajerskega plavolasa gospa, ki	A
gospa v mesto in Mici je pritekla ponje, otroke,	ker	jo je bilo strah. In takó so bili spet v kuhinji	A
razredu je bil Cvetko, ki so mu pa rekli ‚slon’,	ker	je pozibaval z rameni, ko je hodil; Evka je	A
zadel kamen, a je prva vzkliknila: »Mama!«,	ker	je bilo kakor ob Miklavžu in še prej, ko je	A
otepala na podu med klopmi, a so jo pustili samo,	ker	so pobirali kamnje s tal in ga metali spet v	A
vzkliknil. Takó so drugi že začeli skakati z oken,	ker	je imel tisti njihov prvi vse lice krvavo.	A
zmagi. Potem pa je ploskanje namah prenehalo,	ker	sta prišla učiteljica in sluga.In tudi mladi	A
prijela ranjenca za uho, da se je slon režal,	ker	ga je takó peljala k vratom. In takó je bila	A
črnimi konji, je spala Evka večkrat pri Mici,	ker	je bilo Mici zelo strah.Saj, in Evki je bilo	A
Mici zelo strah. Saj, in Evki je bilo lepo,	ker	je imela Mici dolgo spalno srajco s čipkami	A
škripljejo? Pa saj to ni on, ki bo navil uro,	ker	nima kučme, ampak fes!In črn čop binglja s črnega	A
pravkar vrgel kamen in stric se zamaje na mizi,	ker	mu je priletel kamen v glavo in mu zbil fes	A
ves čas približuje. Oj, a saj ni kam bežati,	ker	vse naokoli je vse polno mož s fesi in bijejo	A
je bila vrnila. »Pusti me!« je kričala Evka,	ker	je mislila, da je stric. »Jaz sem, Evka,« je	A
se je jokala, kakor takrat, kadar papá kolne,	ker	je prišel ukaz, da ne bo nič več slovenske šole	A
Moj oče je pisal, da so. Pridite, je pisal,	ker	sem našel delo in tu so tramvaji, ki tečejo	A
ramenih. Spredaj je bilo čelo lepo široko,	ker	so bili lasje tesno ujeti v kiti; tenek nos	A
kroži nad njim. In tudi sam kroži že ves v nji,	ker	zdaj vleče Julko za desno in za levo uho hkrati	A
bolečine. Njene oči pa so žametno in vlažno mehke,	ker	se njena stopala ne dotikajo poda.Rožnat trak	A
v skladišče. Rožarice pa ne bodo še odšle,	ker	v lenih popoldanskih urah bo uradnica kupila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani