ker (501-600)

grmovje, da kaj čujeva. MENIH Jaz se moram,	ker	stari me črti in njegov črt je nevaren; on ima	A
pozna, ti ga kasneje lahko ogovoriš, če hočeš,	ker	starec je popolnoma slep in na pol gluh. KUPEC	A
najlepši svet? Dvigni se in bodi varuh naš,	ker	naši sovražniki so tudi tvoji sovražniki.Kadar	A
se je tam vladal. LASTUN Baš zarad tega,	ker	je bil pri naših sovražnikih in torej pozna	A
Oni ne terjajo mnogo in zaupamo jim tem laže,	ker	sem videl, da se nas boje.Vprašaj Kajaznika	A
hočem. Gotovo se sveti kakor sonce na nebu,	ker	drago je plačana, z domovino in srcem. In ako	A
To mi ti v lice trdiš?	Ker	jaz nisem bil prvi med narodom, prvi v vojski	A
DRUGI STREŽAJ E, ženit se že ne, dejal bi,	ker	tudi grofje ne smejo več kot eno ženo imeti	A
DESENIČAR Zakaj pa ne obema? Ravno	ker	so lakomni gospodarstva in bogastva, zato so	A
Pokaj, kam? DESENIČAR	Ker	mi gosta pričakujemo, hoče on odjezditi. Ravno	A
JANKO Hotel sem. A	ker	tvoj oče želi, da ne idem, ostanem, zlasti če	A
VERONIKA Če pa hočeš ravno zdaj odhajati, in zato,	ker	pride k nam gost, katerega veš, da moj otec	A
hčer možiti, kdaj nas boste v svate vabili,	ker	svet govori, da vam je bog dal ali da vam je	A
razmero, ki more škodovati njemu in rodbini vaši,	ker	deklica je plemenita, ki jo ima tu v hiši in	A
bil par let potrpel; jaz sem ti dovolil le,	ker	si eno Frankopanko izbral in ker sem mislil	A
dovolil le, ker si eno Frankopanko izbral in	ker	sem mislil, da mladi ljudje tem prej pametni	A
hotela proč iz grada iti, le tu, le zdaj od vas,	ker	glava mi je polna, ne morem vsega ‒ ‒ FRIDRIH	A
hočem, da si blizu mene. Z doma sem te vzel,	ker	si mi srce vnela, ko sem te zagledal.Če se tja	A
Pa zakaj sem te? Zato,	ker	mi je nekaj do tebe.Ni mi vseeno, ali se iz	A
moči in duhá v sebi, ohranil bom tudi oblast,	ker	‒ gospod sin naj mi zameri ali ne zameri ‒ v	A
tebe za svoje delo, ali bolje: za naše delo,	ker	je tako tvoje kot moje, še bolj tvoje, ker ti	A
ker je tako tvoje kot moje, še bolj tvoje,	ker	ti si mlajši in bodel dalje užival veljavo svoje	A
in da ti bom zdanji svet že prej dajal. No,	ker	ni, ni, moremo torej svoje črteže šele zdaj	A
nehajte ga, sicer utegne naši reči le škodovati,	ker	ta stvar uspeha ne more imeti, ne more. HERMAN	A
‒ Jaz nisem mogel drugače, moral sem. In	ker	sem vedel, da vašega dovoljenja ne dobim, poročil	A
je dozdanja zveza tvoja z njo bila pregrešna,	ker	zoper mojo voljo storjena in le po hudičevem	A
vdala, verujoča, da ljubezen ne more greh biti,	ker	je najlepše na svetu.A če sem grešila s tem	A
vrste, jaz ne potrebujem tvoje ljubezni. ‒	Ker	ima to žensko telo ravno belo kožo, gladko lice	A
verujem, da me ne ljubi več. On me je zapustil,	ker	je moral, ker ga je trdi oče prisilil, ali povrniti	A
ljubi več. On me je zapustil, ker je moral,	ker	ga je trdi oče prisilil, ali povrniti se je	A
VERONIKA Ne, ne, izdal me ni. Ti tako govoriš,	ker	ne poznaš srca njegovega. JANKO Celjan nobeden	A
tebi bila bi z željami malimi presrečna lahko,	ker	si dober človek.Smejala bi se bila vsaki stvari	A
oblast in moje ime, ti ne, ti bodi njemu pokoren,	ker	sebi nisi hotel biti.In vi ste mi priča, gospodje	A
vzeli mu vse pravice, in to vse zavoljo mene,	ker	je mene osrečiti hotel.O, nikar njega!	A
Fridriha; da si krščansko katoliško vero zatajila,	ker	si se pečala s copranjem, in vse zato, da bi	A
umrla, samo nečem umreti, obsojena po nedolžnem.	Ker	jaz nisem čarovnica, nisem v nobeni zvezi s	A
preslepila, da sem ga očarala. Ljubila sem ga,	ker	sem mislila, da me on ljubi.Če je bila ta misel	A
pokore mi je dano dovolj, o bog, več kot dovolj,	ker	vzeto mi je vse, kar sem ljubila.Pustite me	A
pred sodbo, ni kriva izvrševanega copranja,	ker	ni bilo jasno dokazano, da bi bila prestopila	A
nisem mojster. Da bi ne smel šivati čevljev,	ker	nimam obrtnega dovoljenja. Kaznovali so me	A
Ljudje, vi vsi ste priča, da sem mu dala,	ker	me je prosil.Naj gre.	A
človek ima skrbi, ali domač ovsenjak je sladak,	ker	je domač.Pojdite z menoj, pojdite na veselico	A
Po petnajst kron, Lenka!	Ker	so fantje pijani, zato.Ker gredo v Ameriko o	A
Ker so fantje pijani, zato.	Ker	gredo v Ameriko o Vseh svetih!(Se ustavi.)	A
Ha, ha!	Ker	sem parkrat pri tebi vasoval!I glej, ne dopadeš	A
Kralj krščanski brati se s pogánom ‒ In zakáj,	ker	nima ure mirne, Dókler žêzlo moje na Moravi	A
rudeče krví, Po Tebi se modra pretaka!« »A	ker	si mogočen, lehkó naredíš, Da sitna izgine razlika	A
golčal, Z velikoj težavoj je tih bil in molčal (	Ker,	kdor veliko in rad govorí, Ne misli globôko	A
vami vréd Za tó, kar je dôbrega stôril.« »	Ker	v vašem jeziku vas prvi učíl Moliti je, psalme	A
snuje pač mu duša? Mar rad napil bi, samotár,	Ker	mirni kot pustí ti cár?...	A
nego svila dvorska, Ráševina mi je kmečka,	Ker	si vsak jo sám zasluži Z delom težkim in poštênim	A
nego je tá, Ní, bógme, je ‒ to vam rečem! In	ker	je lépa ‒ moja zató Ta zémljica bodi slovenska	A
»Od nékdaj napada nas Turek, Sovraži nas,	ker	je ‒ pagán! A mi, cesaróst, smo kristjani,	A
rožnih si vencev gotovo devét Na têšče že zmôlil,	ker	mož si ti svet ‒ To čutijo hrbeti naši.«	A
Pošiljal vam v pekla bom dno, . / . / stran 142 . /	Ker	hčete, da vójvoda vaš sem ... No, v božje ime	A
tebe ni z nami. Zahvala na ljubem vabilu,	ker	vem, srce plemenito imate, a iti ne morem in	A
»Na plešo, kaj? Ogreval bi me venec,	ker	mrzla soba je in mrzla kri ... Nič, sreča, nič	A
drugega ne vem, kako le bi kaznoval srce ti, ‒	Ker	tebi tak sem trn očem, imej še dalje me na sveti	A
ljubiš me, ne maraš; da me ljubiš, jaz povem ti,	ker	samà tegà ne veš. Dan bo prišel in je blizu	A
svojo z rosnimi očmi... A sedaj je to še skrito,	ker	pomlad še ni v aprilu in lepo dehteče cvetke	A
Prav, prav! Le molči še vedno,	ker	ti sramovala bi se; in kakor me gledaš nedolžno	A
mesto. In grozen je s tabo res, ljubica, križ,	ker	sama ne veš, kaj da hočeš! In če te ne ljubim	A
Življenje je sovraštvo, večen boj... Pač ljubim te, a	ker	te ljubim, znaj, ne voščil bi ti spet iz groba	A
uboga. Res grozen križ je tebi in nadloga,	ker	dostikrat ti je že to uteha, da še ne spita	A
cerkev se ozrl; oj, toliko da revež ni umrl:	ker	polna cerkev bila je duhov. Brez glav so prišli	A
nič manj. Bežim pred vami, slavni morituri,	ker,	kaj je treba tožnih vzdihovanj, čemu je treba	A
tovaršije, naj jo v samoto tiho, revo, skrije,	ker	zdaj v nevarnosti je neprestani. Usliši Bog	A
srcu zapuščenem, vgasnila jo takoj na vekomaj,	ker	iščem, iščem je povsod okrog, zdaj v upu rdeč	A
sam tega ne vem? O vem, da pojem le zato,	ker	smem povedati v besedi tajno-skriti, kar bi	A
miruj, ne smej se toli grozno, prijatelj moj,	ker	že je nekam pozno, in čuj, prijatelj, kaj ti	A
starče, ti storili, da so te ožalostili?« »	Ker	ne slušajo, kar svétje stari mož, ki skusil	A
skusil si na sveti, toda zdaj ne znaš živeti!	Ker	za dnevom dan izginja, ker se čas in svet spreminja	A
ne znaš živeti! Ker za dnevom dan izginja,	ker	se čas in svet spreminja, niso tvoji sveti zdravi	A
pa vendarle sončece greje, potok se hahljá,	ker	ne more drugač, poredno se vetrček smeje. Pa	A
umetnost je črnil hudo, sosedom tako jo je črnil: »	Ker	rezati nihče tam v mestih ne zna, vse delajo	A
gosposko. Pa vem, da je to le izgovor njih tak,	ker	vsi so neznansko zabiti, sicer bi pač delali	A
vam več ne cvetejo ne usteca ne lička? Zato,	ker	pijejo vodo gorjansko mesto cvička. Novejšim	A
treba jih poznati prej... Ti slaviš pač Franke,	ker	so vere luč prinesli... jaz brez mere jih črtim	A
vere luč prinesli... jaz brez mere jih črtim,	ker	so že v času starem nas vklenili v sužnji jarem	A
leta. Fante zbiraš si prevzetna, se šopiriš,	ker	si zala; varji, varji, de priletna samka se	A
ljubezni domačije noben naj vam ne usmti strup;	ker	zdaj vas kakor nas, jo srčno bránit′ kliče čas	A
kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat′li,	ker	dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak	A
pri kamnitni mizi zbor sedi gospode žlahtne,	ker	Turjačan spet gostuje Rozamundine snubače.	A
spoštuje ga kristjan, od vernih Judov praznovan.	Ker	tempelj njih deleč stoji, za poldan spet doma	A
mnogtére ženice oko je na skrivnem solzé preliválo,	ker	Urški srcé se je ljubega vdalo; al ljubih bilo	A
čez, ko jela ravnát′ se je Urška na ples. Al,	ker	se ozira, plesavca si zbira, zagleda pri mizi	A
ostrmeli, od čudeža godcam roké so zastale;	ker	niso trobente glasova več dale, mladenča nogé	A
úrno, le úrno obrni peté, le úrno, le úrno,	ker	pozno je že!” “Ah, majhno postojva, preljubi	A
Zakaj v prst posvečeno ste me zagrebli vi?	Ker	sem se sám bil vsmtil, je zdéj prepir zato	A
to jamo dján je bil, gotovo bil svetnik je,	ker	ni ves v gróbu zgnil. Stal tam je kamen, kterga	A
mladi baron? Vsi prašajo, kaj se mu zgodílo je?	ker	ní ga, de bi on vodil vrste. In gre ga ískat	A
ga ískat, klicat strežaj, in drugi za njim,	ker	ni ga nazaj. In pravili so si tam na uho, kje	A
za petje slavcov, in vseh gójzda prebivavcov,	ker	vsak svojo vedno goni. On ob drugi si pomladi	A
Veselje, mir zbežala sta od mene, obup topi srcé,	ker	se ne usmili.‒	A
naróbe Katón. Pričujoče poezije Smé nékaj nas,	ker	smo Prešérnove, bíti prešérnih; pésem káže dovolj	A
glasile; vender té bódo morebit′ ostale med njimi,	ker	njih poezije mile iz srca svoje so kali pognale	A
zale Slovenke nemško govorít′ umetne, jih boté,	ker	s Parnasa so očetne dežele, morebiti zaničvále	A
ropanje Turčíje. Minuli sreče so in slave časi,	ker	vredne dela niso jih budile, omólknili so pesem	A
Poglédi, misli in željé goreče! vam próstost dam,	ker	zdravja nimam upa: hodíte, kamor vedno sla vas	A
jezik bóde, ki se iz te čobodre bo naredil,	ker	bomo tak govórili v Emoni, ko žlobodrali so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani