Revne so sirote, tlačene od gospodarjev ‒; zmrzujoč nete si ogenj, solze jočejo strupene, škripljejo v kruh oškropljeni, kruh iz lubja in smeti.
Slovaška Ko vračam v mraku se domov, pa breze me pozdravljajo, od mene vetri se poslavljajo, ker jaz poznanec sem njihov. Vsa živa mi, neživa bitja zde takrat srcu se sorodna, le človek ne ‒