nova beseda iz Slovenije

ker (1.201-1.300)


lahko bil, a in; bi moral biti, pa ni. In zato,      ker      je Rezikino draženje že postalo draženje, ki  A
draženje, ki si ga sam goji. Srečko pa zato,      ker      vidi njega, Milka, takega, kakršnega sam sebe  A
ujetega v past, ki je ni pričakoval. Strupen je,      ker      je že odrasel in zrel ob njem, ki je zapredena  A
vendar ti ni jasno, da je še fašizem v tebi,      ker      si še Emilio, medtem ko si zame Milko, za  A
saj sem Milko!« A še bolj bi bili nezaupljivi,      ker      ne zna govoriti kakor oni.Da, ker on ni pustil  A
nezaupljivi, ker ne zna govoriti kakor oni. Da,      ker      on ni pustil slovenskih besed na hodniku pred  A
ki je prepovedana; je bil on, Milko, užaljen,      ker      te govorice ni razumel, ker je bil tujec ob  A
Milko, užaljen, ker te govorice ni razumel,      ker      je bil tujec ob njih. A vendar ne, ni Srečku  A
zaradi nepričakovanega plena, ki mu ni kos,      ker      je plen večji od njega, živ, poln krvi.Zato  A
stran 229 . \/ njega, živ, poln krvi. Zato      ker      se poti, vrže planinski klobuk na mizo in tedaj  A
naš’, kakor ni on, Milko, še popolnoma ‚naš’,      ker      je komaj na sredi poti od Emilia do Milka. Filmžurnal  A
od Emilia do Milka. Filmžurnal številka 2450,      ker      zdaj je leto 1934. Je 16. leto po letu 1918  A
stran 236 . \/ Je 16. leto po letu 1918, in      ker      ima vsako leto 365 dni, bi moral približno biti  A
princesa Maria Pia, njen horoskop je imeniten,      ker      je Rak (simbol oblasti) ravnokar vzhajal in  A
SO MILKA Rezi se smeje, a Rezi je žalostna,      ker      Milko ni ‚naš’. Rezi ga gleda, kakor je gledal  A
črnosrajčnika. A ona je bolj žalostna kot on,      ker      on ni še pravilno ‚naš’, ko gleda dekle, ki  A
je ne bo več, gre rajši proč. Tudi zato,      ker      ji je rekel direktor ‚ščaveta’.In zdaj je prav  A
direktor ‚ščaveta’. In zdaj je prav, da ima Milka,      ker      on je zdaj ‚naš’ in bo šel kmalu na univerzo  A
Dom in svet. Črke, ki ne pomenijo ničesar,      ker      so kakor črke na predmetu, ki so ga izdelali  A
nad suhimi kravjeki med kamni. In meta diši,      ker      se kuha v soncu med kamni ob potoku. In on  A
knjigo na senu, na rjuhi, ki je še na senu,      ker      je spal s stricem na seniku in je teta dala  A
ju dražil in slišal strica, kako nagaja teti.      Ker      stric se smeje v kuhinji, skozi reží, ki so  A
sestra; niti nima on žene niti nima ona moža,      ker      nočeta razdreti soglasja, ki je med bratom in  A
splezal dol po lojtrah, in zdaj je v mali kuhinji,      ker      ga čaka stric, da bi kosil z njim. »O, naš študent  A
je potolčena električna svetilka, ki ne gori,      ker      se iz nje cedi zvodenela baterija. »Tudi o Duceju  A
pa se zdaj smeje in tudi on, Milko, se smeje,      ker      se teta smeje, stric pa nič, samo nosnice mu  A
ne poslušaj, Milko.« Milko, Milko, Milko.      Ker      on ima devet let, deset let, in je na počitnicah  A
Navsezgodaj je splezal stric s senika. Morda zato,      ker      je bilo prepovedano imeti orožje?Tudi so nekoč  A
vozijo z bicikli, pa se ustavljajo pred hišo,      ker      ima teta kokoši.Vedež seveda laja in laja.   A
Vedež seveda laja in laja. Zato,      ker      imajo črne srajce, laja, je rekel stric. Vedež  A
slovensko zna, po hrvaško in po nemško in po rusko,      ker      je bil na Ruskem.In po madžarsko zna in tudi  A
stegne roko. »Tiho, pokora,« reče teta Vedežu,      ker      zdaj je tudi teta na pragu. »Pokora nič, pokora  A
zobčastih žokcih, mogočnega oreha za hlevom. Zato      ker      je Milko za teto. Zato ker je Milko za strica  A
Zato ker je Milko za teto. Zato      ker      je Milko za strica. A obenem (tudi to! tudi  A
Kakor takrat? Pa je tudi takrat že Emilio,      ker      hodi v italijansko šolo in teta svari strica  A
podom prepirajo in čufajo. Nekatere so nestrpne,      ker      je že dan in čas, da jim teta odpre hram; druge  A
njegovega strica, ki ima hišico prav ob vodi. Zato      ker      je bil tak mlinski mojster njihov oče, mamin  A
borovce, pesek in ogrado na kraški gmajni.      Ker      še enega deda je imel, očetovega očeta.Tam,  A
zplakovali kakor na negativu potemnelo podobo Milka.      Ker      zdaj ne dvomi več o Emiliu in o Milku, zdaj  A
manjšega se hoče. In je nemir v njegovem vrtanju,      ker      ga že sluti.Ali je bil še manjši ob tem dedu  A
nonom je potem pri mizi, ko vsi strežejo nona,      ker      je prišel iz Trsta! »Pršuta, nunc?« sprašuje  A
nekaj in opazujejo njegovega nona. Morda zato,      ker      ima takó slovesne brke?Korjera pa se ves čas  A
mogočen. Njegov telovnik je napet na trebuhu,      ker      je telo tako močno in težko; pas njegovih hlač  A
da njegove besede nimajo teže, nimajo soka.      Ker      italijanskemu otroku se ne bo nikdar pripetilo  A
to njuno spalnico, ki je nima rad prav zato,      ker      je že vsa določen smisel, ker je v nji vse po  A
rad prav zato, ker je že vsa določen smisel,      ker      je v nji vse po dvoje, omari, postelji, skledi  A
omarici in luči na omaricah; ki mu ni všeč,      ker      je v nji vse ublaženo, vse pripravljeno, da  A
začenja vrt vile Giulie. A vrt je zapuščen,      ker      nad mestom plavajo odmevi topov. Oni ležijo  A
pretrgal maminega molka; morda pa tudi zato,      ker      žge tudi njega ogenj kakor mamo in Mimico.Tudi  A
Mimice, ki se ne igra več pred hišo ob fontani,      ker      tudi ona leži in sope.Potem se vse misli spet  A
spet zakliče. Zdaj spet steguje roke v prazno,      ker      na tleh ob postelji leži bela senca.Kakor blazina  A
omotu na tleh, omot pa je vlažen in hladen,      ker      to je srajca njegove mame, mokra od potu, ker  A
ker to je srajca njegove mame, mokra od potu,      ker      to je ona, ki čepi na preprogi. »Mama!« jo kliče  A
mama. »Oh, mama,« jeclja v velikem strahu,      ker      je majhen, a mama je pretežka, da bi jo vzdignil  A
je mali Milko, a vendar je že skoraj velik,      ker      jo tolaži. »Ne joči,« ji pravi in tudi ji z  A
ji pravi in tudi ji z dlanjo zaslanja oči,      ker      mama ves čas gleda voščeno Mimico v kotu. Zaslanja  A
vrč in skleda na marmorju in ene sklede ni,      ker      so jo razbili. Potem se v pogrebno svetlobo  A
In tudi že ne več takó hudó bolan.      Ker      z njo bo zdaj govoril Milko, ki se samo začasno  A
skledo? Zlepili so razbite kose s sintetikom,      ker      sta skledi in vrč mamino poročno darilo; morda  A
mamino poročno darilo; morda tudi zaradi tega,      ker      je skleda spomin na vojne dni in na Mimico.  A
bil v vprašanju. In vedel je, da je neroden,      ker      mama bo takoj materinsko vznemirjena. »Kako  A
sezidal Rim, kakó -« »Da, da,« jo je ustavil.      Ker      ni bil niti odtenek očitanja v njegovem glasu  A
srajcami. Pa tudi ji je rekel: nič nič, zato      ker      noče njene materinske nežnosti, drhtenja v njenem  A
glasu. . /\ .. stran 263 . \/ Tudi zato ne,      ker      je prav strah pred policijo, pred miličniki  A
policijo, pred miličniki izvir vsega gorja;      ker      prav strah maliči ljudi, da se potuhnejo in  A
je zdaj urejala perilo v omari. Molčala je,      ker      je bila negotova pred njegovo skrivnostjo; in  A
tudi pomirjena zaradi njegove radovednosti,      ker      on beza v preteklost.In če je z mislijo v preteklost  A
je rekla in imela skromno radost v zenicah,      ker      jo je zaslanjal nerazločen dvom iz podzavestne  A
odporu pa je hkrati primešan občutek ljubosumja,      ker      ne samó, da se tuje oči sprehajajo po okolju  A
človek tolaži, da je bogat že zavoljo tega,      ker      čuti domotožje po tihem trajanju, kakor da je  A
Da, čuvaj me je spoznal in me presenetil,      ker      nisem mislil, da se bo spomnil mojega predlanskega  A
nekdanjem taboriščniku, čuti uporno zadrego,      ker      si služi kruh z razkazovanjem kraja našega umiranja  A
Prav gotovo. In mu nič ne zamerim,      ker      tudi zase vem, da ne bi nikakor mogel govoriti  A
dosti večja kot ranljivost otroka ali dojenčka,      ker      nam ni mogla pomagati še nerazvita misel.Znašli  A
utrne misel na Collodijevega lesenega fantiča,      ker      menda je bilo tudi Pinocchiu usojeno, da ga  A
navpičnega stolpa lezli célo večnost tudi zato,      ker      so bila naša stopála kljub paličastim nogam  A
obenem vtihotaplja občutek, da sem potolažen,      ker      sem sam in je skupina z vodnikom daleč onkraj  A
stopnišču pred mano spušča Tola in godrnja,      ker      koščeni rajnki polzí po platnenem žlebu nosilnice  A
/\ .. stran 16 . \/ Dlak tako in tako ni,      ker      jih je že odpravila brivčeva britev, a na konico  A
podstavek, medtem ko drugi splašeno strmijo,      ker      ne verujejo, da je osvetljeni, ogoleli in uveli  A
dvonoge pasme. Skoraj bolje, da takega filma ni,      ker      danes bi se suha bitja z golimi koraki komu  A
usihanja dajali vtis nekega izmeničnega valovanja.      Ker      res je bilo določeno prihajanje in odhajanje  A
pa sem že naslednjega dne pozabil na Jeana,      ker      je privid mrknil prav tako hitro, kakor se je  A
jo travmatiziralo. In to je bil šele začetek,      ker      potem je tisti deček postal krivec, ne da bi  A
tisti karantenski dopoldan vse dni na sebi,      ker      mezinec se je v papirnatem ovoju počasi ukrivil  A
opozarjal nase. Seveda mi je od kraja nagajal,      ker      se mi je pri umivanju zatikal v nosnico ali  A
zbrani v webereiu. A ta razloček ni presenečal,      ker      je bilo zavoljo prihodov novih transportov razumljivo  A
vznikne iz teh potez, nekoliko manj čudovita,      ker      si jo slutil in pričakoval, vendar tudi sijajna  A
pada nate, a se mu narahlo, a vztrajno izmikaš.      Ker      prvi pogoj za najmanjšo možnost preživetja je  A
posedanje, ki je bilo že zavoljo tega krepilno,      ker      je telo mirovalo in ni oddajalo kalorij. In  A
jo da je pripadnost plemenski skupnosti. Da,      ker      tukaj, kjer smo že bili prestopili mejnike življenja  A
neponovljivo okolje, v katerem so bili izrečeni;      ker      v dokončni enakosti v gladu in pepelu res ni  A
celice; zakaj tudi če na zunaj človek ne pokaže,      ker      je prelen, preveč trmast, preponosen ali fatalist  A
Takrat njegove oči niso več nemirno begale,      ker      je bil preveč zbit. Sedél je ali čepel na tleh  A
je bil, a še pri sebi, imel je odpeto srajco,      ker      je bila jesen in ni zeblo; njegov pogled je  A
najnižji terasi zmeraj kadi iz dimnika. Vsekakor;      ker      takšne stvari se zvejo, pa tudi to, da na mrtvem  A
strmih serpentinah. Nekoliko so morebiti upale,      ker      so bili zavezniki že v Belfortu, in tudi na  A
sledili prihodu vozil. Spuščala so se počasi,      ker      je pot, ki spremlja padajoče terase, zelo strma  A
rahlega notranjega ščita pred poplavo niča; in      ker      je bilo to varovanje bitja pred neskončno praznino  A
sleherni pomen. Čutil sem odpor do dreves,      ker      bi se morale iz njihove teme prikazati čete  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA