jasno (1.301-1.400)

pijočega in na njegove stroške. Tudi je zdaj	jasno,	zakaj se je Nande ‒ da ostanemo pri tem imenu	A
plašno okoli in po obnebju, ki je bilo čisto in	jasno,	ter potem tiho priprla duri za seboj. S težko	A
urediti prihodnje življenje, in njej bilo je vse	jasno,	svetlo, kjer se je videla v njegovi družbi.	A
Bila je temna noč, akoravno nebo popolnoma	jasno.	Pavlek ni dolgo čepel za grmom, ko prikoraka	A
sem ti pela pesmi lepé. In ta prosta pesem,	jasno	in glasno s skale peta in od skal odmevajoča	A
pri drugih ne išče in ne nahaja ali, če se mu	jasno	pokažejo, ne priznava. Kar je večno lepo na	A
po marsikateri malosti ji je bilo popolnoma	jasno,	da mladenič, kateremu je odkritosrčno prijateljstvo	A
poletni noči kot samoten premišljevalec zrl v	jasno	nebo, kjer je neštevilne tisoče zvezd migljalo	A
ne le prodajalnica. Ta tedaj je zadnjič prav	jasno	razumeti dal, da bi Pavlino vzel.In vselej je	A
kazala različna znamenja, deklici stoprav zdaj	jasno)	materinega privoljenja v to intrigo ‒ bila sta	A
njegovih govorih nanašalo na take razmere, toliko	jasno,	da bi bilo deklici po spodobnosti mogoče naravnost	A
kakor nezgodne oblačice zdaj pa zdaj zaslanjale	jasno,	lepo sonce njegove sreče.Saj ni imel ničesar	A
zabele, vina in druge take ropotije. Lepo,	jasno	jutro je bilo na Benjaminovega godú dan. Marijan	A
številom svojih filozofov take mislece, ki nam z	jasno	in učeno modrostjo dokazujejo, kako norostno	A
da ima koza več pameti kakor človek, da se to	jasno	vidi na njegovi kozi, ki samo zaradi slabe vesti	A
kasno in onemoglo, bilo je vendar krasno in	jasno	vzšlo izza jutrovega nebeškega obzorja ter je	A
bil molil, ampak gledal je, bode li drugi dan	jasno	ali bode sneg.Ker ga je torej pastir Peter videl	A
imenje in kdo se more s temi zobmi boriti.	Jasno	je bilo precej Liscu, da pes misli nekako tako	A
postavil, zarenčal in bil tako grozen, da je bilo	jasno	videti njegovo pasje mnenje: »Eden od naju bode	A
odgovarjaje za njim svetiti. Sedaj mu je bilo	jasno,	zakaj mu je gospa pri prvem sprejemu očitala	A
njegova nevesta bogata. Isto tako mu je bilo bolj	jasno,	kako da je gospa ondan Lino poslala v vas ponj	A
lepo cveli in drevo se je razzelenilo, pa neko	jasno	noč je slana pala na zelenje in orehova drevesa	A
Grniščaku vendar preveč. To je bilo zadosti	jasno	izpovedano, da ga ne mara.Žalosten pobesi glavo	A
ko se pretrga oblak na nebu in luna posije	jasno	in svetlo.Žalostno so pogledali eni proti nebu	A
ŠESTNAJSTO POGLAVJE Drugi dan je vedro nebo in	jasno	sonce delalo milijone bleščečih demantov po	A
Gospa, dež gre!« vpili smo, kadar je najlepše	jasno	sonce zahajalo. »Dež gre, otroci, dež,« odgovorila	A
je oddahnil, ko je stopil iz veže na dvor pod	jasno	nebo in mu je znova zadonelo na uho ptičje petje	A
spustila gobce v travo. Nad sabo je videl Marko	jasno	Jurijevo jutro, pred sabo pa Peči z neporaslimi	A
polja se je videlo za njim in nad njim samo	jasno	nebo. »Traa-taaa!«	A
podrhteval na njivah, kakor podrhteva v soparici	jasno	nebo. Žita so valovila po polju, in mak in plavica	A
Jerneja spomnila teh čudovitih dogodkov in z	jasno	mislijo je zaprosil in pomolil: »O, Marija z	A
kolena, ni mogel nič misliti. Čedalje bolj	jasno	se je zavedal, v kakšno stisko je zašel: »Pritrjene	A
ga je ustavila Ančka. Iz njenih oči je sijalo	jasno	sonce. »Le pusti, Ančka.	A
pride. Lepega poletnega jutra je bilo, nebo	jasno,	sonce je veselo vzhajalo, kakor bi se z veselimi	A
prijaznem nebu. V prsih Ilijevega sina pak ni bilo	jasno.	Njegov krvavi namen, katerega je že toliko časa	A
veselje zopet povrne, ko zagleda gorko sonce in	jasno	nebo nad seboj in gladko stezo čez travnik:	A
ognjeno, nemirno oko, celo tresoče se telo je	jasno	govorilo, kako dušni boj bojuje.Stisnjena pest	A
krasen bukov gozd, katerega sočnato zelenje je	jasno	odsevalo iz mirne vode. »Ste li vajeni veslati	A
je urejevala svojo mizico pri oknu. Mesec je	jasno	svetil in tam doli na beli cesti je bilo lahko	A
spremljevalcem v stran po peščeni poti, ki je	jasno	odsevala v mesečini. Ruda je čul še kratek posmeh	A
doktor Hrast proti svoji navadi jako pozno.	Jasno	zimsko sonce mu je sevalo že zdavnaj skozi zamrzle	A
in nekega krasnega večera ‒ mesec je sijal	jasno	na nebu in mlačna sapa je nosila rožno vonjavo	A
cerkve ‒ tu zunaj pa je nebo tako čisto, tako	jasno,	in pomladansko sonce kliče na dan vso spečo	A
položila pa je pletenje v na ročaj in zrla v	jasno	pomladno noč. Hipno se zgane ter reče polglasno	A
Saj je pa tudi vsa okolica in leža našega trga	jasno	svedočila, da je tu ustvarjeno vse le za nekako	A
bila bledega, pa izredno lepega, in ta obraz je	jasno	pričal, da lastnica njegova še ni prekoračila	A
sapa mu je pihala v vroče lice. Nebo je bilo	jasno	in mesec, ki je stal že visoko, srebril je bele	A
je Hrast ter sedel na klop tako, da je zrl na	jasno	obsevano stezo proti gradu.»Priti pa mora ‒	A
»Prijatelj, zdaj pa prosim, da govoriš bolj	jasno	in točno, kajti do zdaj te še ne umem.« »Ah	A
se kažejo široke rdeče proge nove opeke ter	jasno	pričajo, da ni še dolgo tega, kar je mojster	A
pol čul te besede. Zrl je skozi odprto okno v	jasno	jesensko noč; v tišino, ki je zavladala za trenutek	A
Temna brezmesečna noč je bila, pa nebo vendar	jasno	in brez števila zvezd se je lesketalo po njem	A
vezan po okorni roki v nerodne platnice, ki	jasno	pričajo, da jih ni imel nikdar knjigovez pod	A
ravno, nastavil je svoj rog in trobil veselo v	jasno	jutro. Voz je bil poln potnikov, kar je bilo	A
hiše ter pogledoval na desno in levo in gor v	jasno	poletno nebo: vedel ni, kaj bi pričel.Domači	A
slikar naročil. Pozno je bilo in mesec je svetil	jasno	na peščeno, med kolesnicami malo zarastlo pot	A
Olga je imela vedno izgovor. In na to	jasno	nebo privlekel se je danes prvi črni oblak.	A
kmalu: kadar se mati umiri, govoril bode ž njo	jasno	o tej zadevi in ‒ je li treba, da ostane Olga	A
travo. In ko se tega domisli, bilo mu je tudi	jasno,	da sta ga ta dva pobila k tlom.Divji, strasten	A
mladi ženi ob spominu na oni trenutek. Sonce,	jasno	sonce ni moglo predreti tedaj k njima v večerno	A
In to življenje!	Jasno	včasi, mnogokrat pa podlo, vedno lahkomiselno	A
drugega dne, ki je bil prinesel zopet sonce in	jasno	nebo, teta Amelija preko ograje, za katero je	A
radovati se pri žvrgolenju škrjančevem in ukati v	jasno	ravan, kjer širi in razteza gorki jug zelene	A
oni slavni očaki, nad katerimi se je širilo	jasno	nebo helensko, obrajtali so to mokro poezijo	A
je tekla ozka steza. Nad njima se je spenjalo	jasno	nebo, pod njima pa se je širila prijazna, daljna	A
ne baš zmagovalno lep, a duhovite oči so tako	jasno	in živo gledale izpod temnih obrvi in njen nekako	A
hlevu, kjer pastir že poklada živini. Nebo je	jasno,	a mračno je še; gori nad Črnim grabnom polagoma	A
svoji postelji. . / . / stran 72 . / 2	Jasno	sonce mu sije na prag, ko stopi zopet praznično	A
ki se kažejo na čelu in nad oboki, pričajo	jasno,	da sedanjemu gospodarju ni moči ali ni več za	A
redek siv dim kakor od pogašenega ognja, in	jasno	sonce zopet obseva vso dolino. Samorad izreče	A
narekujem, kako naj baje na podlagi postave tare	jasno	pravico in svobodo ...Mojih pomočnikov še ni preštel	A
ni bilo narodne zgodovine, to vam je gotovo	jasno.	Imeli smo samo vsakdanjost socialnega žitka,	A
tiste pesmi nekov bibliotekar Kastelic, kar se	jasno	vidi iz drugače brezpomembnega epigrama v Prešernovih	A
orožnika stojita za njo. Zapisnikar je glasno in	jasno	prečital zatožni spis, v katerem se gospe Cvetani	A
duhovito kakor temeljito izvajanje mi je bilo	jasno	stoprav v moških letih, ko se mi je razbistrilo	A
prežalostno.« Sploh se ne dasta primerjati	jasno,	veseljebudno Blejsko in temno, z orjaškimi gorami	A
njegovim lesenim coklam. Z debelo roko je kazal na	jasno	glavo Triglava, slikovito opisoval pot tako	A
bistre oči, zaluča novce po tleh in se glasno in	jasno	odslovi z enozložno psovko, ki jo beremo v Pleteršnikovem	A
spalnico v senu na hlevu. Stopila sva iz hiše v	jasno	noč.Tanka meglica se je preprezala čez dolino	A
Govoril je po stari navadi točno, gladko in	jasno,	tako da bi se smelo vse sproti tiskati, beseda	A
domači Triglav, ki me je milo vabil, kipeč v	jasno	nebo nad Bohinjem.Tedaj se je v meni zbudil	A
mrliča na veje in ga nesla z nami proti hiši.	Jasno	je zopet posijalo popoldanje sonce iznad bežečih	A
kakor je sam povedal, in mu je prvič posijalo	jasno	sonce pod večer njegovega do zdaj tako mračnega	A
smo stali vrhu hriba. Večerno nebo je čisto,	jasno.	Triglav, odet z mladim snegom, in goli vršaci	A
med nekaterimi gruntarji, sedaj mu je bilo vse	jasno.	Zidar Tine je imel za seboj trdo življenje.	A
ali tajno v kleti nakopičene dragocenosti so	jasno	pričale o njegovi krivdi.Nato so mu odvzeli	A
cesarskem vrtu vrv, ob zidu visečo. In zdaj je bilo	jasno	kakor beli dan, da je s stražnikom vred ušla	A
Kot da bi ga obsedel nekakšen zli duh.	Jasno,	slabe volje smo nato postali vsi.Pomislil sem	A
Toda gorje, kadar se ji je v jezi zmračilo	jasno	obličje!Kaka razlika med njo in med sestricama	A
rekel ni besede, a srečni pogled njegov je	jasno	govoril: Prav pravite, gospa soseda; brez lepote	A
Vse je mirno na ladji; kdo bi se bal?	Jasno	je nebo kakor ribje oko; samo tam proti večerni	A
vstaja meglica počasi iz morja, dviga se na	jasno	obzorje, že se je zagostila v bel oblaček.	A
vprašanja. Zgodovina nam kaže, in posebno	jasno	rimska zgodovina, da država začenja propadati	A
lepega bral, in brati je znal tako živo, tako	jasno,	da so bile tudi temnejše stvari lahko umevne	A
nadčloveško močjo.« Zdaj je bilo Bredi pač vse	jasno;	sklenila je roke in stala je kakor okamenela	A
In sedaj?	Jasno	nebo se je razpenjalo kakor prej nad Mirnim	A
bila prišla ta misel, kakor se prikaže oblak na	jasno	nebo.Tako zamaknjena je bila vanj, da ni imela	A
pol resnice; ona je vedela vso, vse ji je bilo	jasno.	Vendar kako bi bila mogla sirota razodeti mu	A
Strela je udarila v mé; ali kaj? In vendar je	jasno	nebo; iz jasnega strela, kakor pravijo, prej	A
trudom, z zmernostjo in zatajevanjem. Pogled v	jasno	prihodnost mu je bil tolažba in podpora, ko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani