jasno (1.401-1.500)

prazno mu je bilo vse; oko mu je gledalo, a	jasno	ni videlo ničesar; ves svet mu je bil kakor	A
onemoglo in zgrudilo se ob potu. Upála lica so mu	jasno	pričala, da je sirota mnogo prestala, morebiti	A
mu Zora; »kdo ste, ne vem; samo toliko mi je	jasno,	da se obleka, ki jo nosite, ne strinja z vašim	A
o prvem pogledu.« Mesec je bil priplaval na	jasno	nočno nebo in obseval je tako čudno združena	A
hipoma mi je bilo . / . / stran 202 . / vse	jasno!	Naj molčim, kako je bilo!	A
tolažbe? Ali smete že obupati, preden vam je vse	jasno?	Ali smete obsoditi, zavreči svojega otroka, dokler	A
se za . / . / stran 222 . / vedela, takrat si	jasno	spoznala, kako ga rada imaš.Ali bila si dober	A
je motilo? Veš, jaz bi ti lahko povedal, prav	jasno	povedal, kaj te je motilo; pa nočem, nespodobno	A
sinje goré, in za njimi so snežniki visoko v	jasno	nebo molili svoje bele glave. Nekoliko	A
tam!« Zdaj je bilo Skalarju vse gotovo, vse	jasno.	Molčal je nekoliko časa; nasprotna čuta sta	A
maščevanje, kakršnega nisi zaslužil. Vse ti ne bode	jasno,	kaj hočem, saj meni tudi že ni. Krivico	A
drugo navlako. O prvem pogledu je bilo Somraku	jasno,	da potrebna poprava razpale zibeli preseza njegovo	A
živeti brez njega!« Zdaj je bilo Skalarju vse	jasno.	Mlada ljubezen, tako dolgo skrivana, zatajevana	A
izpustim te, nič ti ne pomaga, povedati mi moraš,	jasno,	razločno, brez okolišev!« »Kaj tako	A
ljubim?« Oblak, ki ji je omračil v tem trenutku	jasno,	srečno obličje, prežene ji naglo ljubeči pogled	A
/ stran 42 . / nje; dvigniti bi se hotel v	jasno	višavo ter plavati z oblaki dalje dalje, kam	A
vajen teh besed, ki jih je tako polno, tako	jasno	izgovarjala. Imela je pri sosedu majhno sobico	A
bistrega potoka in veselo ptičje gostolenje. Vse je	jasno,	veselo; srce moje pa žene dalje mogočno hrepenenje	A
ogromne cerkve st. deniške, ki je črna molela v	jasno	poletno nebo, ko se pripeljeva v Enghien, prijazno	A
blaženo dete! Vsemogočni naj ti ohrani čelo vedno	jasno,	kakor je zdaj, in veselo čisto srce!Blagi duhovi	A
obličje; človek, kateremu je teklo mirno in	jasno	življenje kakor po cvetočem polju bister potok	A
Sijaj, sijaj sonce, Oj ti sonce rumeno.	Jasno	čujem vsako besedo, kakor nebeška rosa kapljajo	A
videla danes, kar si danes čutila! Lepo jutro,	jasno	in mirno, se je rodilo iz viharne noči.Veselo	A
pri slovesu. Kaj sva govorila medtem, komaj	jasno	vem; a to morem reči, da v teh kratkih trenutjih	A
jezero med zelenimi goricami, kako mirno in	jasno	me gledaš, kako prijazno se mi smehljaš ter	A
razprostirajoče se po bregovih in dolinah, izpričuje	jasno	in glasno, da izpolnjuje dolenjski ratar vestno	A
in oranice. Vsaka ped zemlje je izpričevala	jasno,	da jo obdelujejo oratarji na vso moč pridno	A
orodja ne sokrivca ali priče. Samo toliko se je	jasno	razvidelo, da je Tomaž nedolžen. Ali vedno še	A
dvigalo onkraj senožeti navpično proti nebu.	Jasno	in razločno so se videle bele stene med črnimi	A
nebo, ki je bilo gosto posejano z velikimi,	jasno	gorečimi zvezdami.Snežniki so se pač svetili	A
sabo je zagledala svetlo luč, ki je svetila	jasno	v črno temo. »Ljudje stanujejo tu,« se je razveseli	A
»Videla sem jo ‒ zvezdo sem videla.	Jasno	gori in je velika, ja, tako velika in krasna	A
sestrici pripetilo nič hudega, ker gori zvezda tako	jasno.	Le meni verjemi, Jerica, in ostani pri meni!	A
pokritimi skalami, ki so kipele vsepovsod v	jasno	nebo. Potem pa se je obrnil in je odšel po stezi	A
naglo dvignil in je plaval više, vedno više v	jasno	nebo. Kekec se je splazil izza skal.	A
zato!« A mati je vzdihovala, ker ji je bilo	jasno,	da pride nesreča, velika nesreča.Že dosti je	A
je videl tri svetle zvezde, ki so svetile v	jasno	noč.Vse je spalo po zagorski vasi.	A
gledala po divji, strašni soteski. Jutro je bilo	jasno	in hladno.Po drevju in grmičju je ležala rosa	A
je človeku tajalo srce, ko je poslušal tisto	jasno,	svečano zvonjenje. Tinka je slišala zvonove	A
ni, kaj pravzaprav dela. Samo to mu je bilo	jasno,	da je pobegnil iz Bedančeve koče in da se ne	A
oder in goreče sveče in hipoma mu je bilo vse	jasno.	»Hm, nekaj sem zadremal,« je dejal in je gledal	A
vedel pomagati in svetovati. Samo to mu je bilo	jasno	in samo tega se je zavedal, da udari zdaj pa	A
je podilo po razgreti glavi, ko je gledal v	jasno	noč in na bele gorske vrhove, ki so se svetili	A
svetili visoki snežniki in so gledali molčé v	jasno	noč, ki je tako lepo spala pod njim. Kekca pa	A
sapa mu je zastala v grlu. Hipoma mu je bilo	jasno	vse in hipoma je spoznal, da je koza mrtva	A
usmilil kamen ob potu. Saj ji je postalo zdaj	jasno	‒ vedela je, da jo je ugrabila hudobna ženska	A
Potem pa se je naslonil ob linico in gledal v	jasno,	belo noč.Mesec je stal visoko na nebu in je	A
je še bolj sklonil skozi lino pa je gledal v	jasno	noč.Tam med drevjem je glasno zašumelo in tedaj	A
volka, ki je renčal pred njim. In bilo mu je	jasno,	da ga je Pehta vendarle ulovila in da strese	A
belih skal, ki so se vzpenjale visoko, visoko v	jasno	nebo. Vseokrog je molčala mrtva tišina ‒ po	A
Nič več ni bila megla. Nebo je bilo čisto in	jasno	kot ribje oko.Snežniki so žareli v prvi jutranji	A
zdravilo od Pehte. Širno polje bo videla in	jasno	nebo in bele snežnike.Zasmejala se ji bo vsa	A
živalih. Ni se prav zavedal, samo to mu je bilo	jasno,	da je pogini lo šest sosedovih ovac in oba ovna	A
pametnega se ni mogel domisliti. Samo to mu je bilo	jasno,	da ga je zadela nesreča, huda nesreča!In tudi	A
široke police ob steni ‒ pa mu je bilo hipoma vse	jasno.	Skočil je naglo s pograda in se trikrat pretegnil	A
tratinah. Sonce se je pomikalo vedno višje na	jasno	nebo, prijetno je ogrevalo ozko sotesko in tajalo	A
premaknil, ko se je ozrl na trato, ki so jo	jasno	razsvetljevali mesečevi žarki. Pa je zagledal	A
odbora,« sem jim dejal. »Eh no, ni nam bilo vse	jasno,	« je dejal Lavrič. Ko smo se obrnili na odbor	A
oddati,« se je delal nevednega. »Kaj ti nismo	jasno	in razumljivo rekli, da oddaj vse orožje in	A
ostal sam. Krenil je h grmovju, se zagledal v	jasno	nebo in mislil na preteklost.Najbolj si je klical	A
je in stokal. Stiskal je pesti in gledal v	jasno	nebo, kot da bi od tam pričakoval rešitve.Šele	A
smele biti vmešane v naše delo. To nam mora biti	jasno.	Ženska, graničar in še žandar, to ne spada h	A
drevo, ki je raslo nad stezo. »Gospod kapetan,	jasno	mi je kakor beli dan,« je bil odgovor. Odšla	A
praviš na to Strnad? To vprašam zato, da bo vse	jasno,	čeprav nič dosti ne dam na ženske čvekarije	A
Brat Krištof se je oddahnil.	Jasno	je bilo, da je vprašanje, ki je padlo skozi	A
oditi, ne ko ga je Katarina prosila, ne ko je	jasno	pokazala svojo nevoljo zaradi njegove trdovratnosti	A
v oči ali razumela ga ni. Le to ji je bilo	jasno,	da ji je ponudil vse svoje gradove, izvzemši	A
na nasipu in se ihte stiskali druga k drugi.	Jasno	jima je bilo, da v obleganem kraju ne more vladati	A
Komolja je posadil Jurja na stol. Videl je	jasno,	da bratu ne more več pomagati.Juri je pregibal	A
ljubezen samo v nesrečo.« Rovan je odšel v	jasno	pomladansko noč.Besede Poloničine babice so	A
se je z njim zgodilo. Zdaj je bilo Markvardu	jasno,	da je bil napaden zato, da so počrnjeni napadalci	A
neko nenavadno čustvo, nekaj, kar mu ni bilo	jasno,	a je bilo podobno ljubosumnosti. »Naj	A
strup? Sploh pa se mudi, da ne pride stvar na	jasno.	Vitezi se že itak jeze, ker so v strahu za Lamberga	A
njen brat stopil k Matiji, ji je bilo takoj vse	jasno	in udarila je v smeh.Kar plesala je po sobi	A
tako srečnega, kakor še nikdar. Bilo mu je	jasno,	popolnoma jasno, da ljubi Margareto, in nekak	A
kakor še nikdar. Bilo mu je jasno, popolnoma	jasno,	da ljubi Margareto, in nekak skriven glas mu	A
zaljubljena v Rovana, a sedaj ji je bilo hipoma	jasno,	da je opat pogodil resnico, in spomnila se je	A
je zagledal od daleč in takoj se mu je zdelo	jasno,	da hiti bolj, kakor bi bilo treba.Ni dosti pomišljal	A
spomini? Mimo njega je bežalo vse kakor sapa in	jasno	pred njim je stala le ozka miza, kjer so ležala	A
kopalo v svetlem snopu sončnih žarkov, ki so se	jasno	bleščali v svoji košati obširnosti po milijonski	A
mladosti. Hodil sem zunaj, sedel doma in gledal v	jasno	noč, igral na koncertu, a povsod, glej, je zvenela	A
tiste, ki je vedno zvenela okoli njega, ki se je	jasno	oglasila v njem to noč, a živela ž njim od mladosti	A
dolgo sedel ali klečal, kar se v temi ni dalo	jasno	določiti. Slišal sem, da je dolgo služboval	A
Kako?« »Cviček!« sem ji izrekel kolikor mogoče	jasno	to sloveče ime, a ona je rekla: »Cvipš!«In to	A
in velike rumene sončne rože. In sonce in vse	jasno	nebo in pravijo le eno: naš je! Vrata v sobo	A
pokale naše vroče želje. Jaz na primer ... to je	jasno:	postati sem hotel pesnik.In pisal sem verze	A
je igral večkrat krog ust gospe grofice, zelo	jasno	izražen. Tudi izraz oči je bil pravi.	A
zakona, če si nista posebno naklonjeni. To je	jasno.	Moji starši in tvoje matere in moje cenjene soproge	A
to mu je všeč. Misli, da je zdaj popolnoma	jasno,	zakaj je utihnil, ko je prej vso vožnjo čebljal	A
kakor črn pomislek, ali za trenutek je zopet vse	jasno	in smeh sije v gospoda soseda kakor sonce.	A
nemira, ki ga je izzvala napoved vojske, se	jasno	izraža na zunaj.Tudi tisti, kateremu se nikamor	A
nevelikih črnih brk in čelo mu je visoko in	jasno.	Če mu napravi katera poklon, ga odbije z veselim	A
rože iz papirja. Bilo je nenavadno svetlo in	jasno.	Peterlin je resno mislil na to, da bi obiskal	A
‒Dobri, boljši gospodje ... tukaj ... ‒	Jasno!	‒Tukaj mi je pisal gospod dr. Bajt, profesor	A
‒Ne maram ga! ‒	Jasno!	‒Kako to ... jasno?	A
‒Jasno! ‒Kako to ...	jasno?	‒Jasno, naravno!	A
‒Kako to ... jasno? ‒	Jasno,	naravno! ‒Ti si pa oženjen!	A
Gledam v črno klaviaturo in molčim. Zdaj vidim	jasno,	kakšen človek sem.V meni ni prave odločnosti	A
ob desni postelja, ki z razgrnjenimi odejami	jasno	kaže, da je zlezlo iz nje ravnokar gorko in	A
kaj je napravil s teboj?« »Meni je to tako	jasno	in prijetno ... jaz ne vem ... ali ne moreš ti tega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani