Naslonil se je z obrazom na steno in, dokler se mu niso umirila kolena, ni mogel nič misliti. Čedalje bolj jasno se je zavedal, v kakšno stisko je zašel: »Pritrjene vrvi bi se moral oprijeti, pa je nimam in je nima nihče v planini. - Če prikličem Joka, bi mi šele jutri zjutraj prišli pomagat.