nova beseda iz Slovenije

jasno (1.001-1.100)


mimo oči, hitro kakor da bi trenil, toda tako      jasno,      da bi prijela z roko: ostudno spačen obraz,  A
bila posuta z rumenim listjem in mesec je sijal      jasno      skozi polugolo vejevje. Okna postaje so bila  A
neumna, nenaravna, da se ni bal nič hudega.      Jasno      je bilo zanj, da je sleparija vse skupaj in  A
toda stopale so dalje; ob tej uri je videla      jasno      veliki križ, toda vzela ga je na rame ... Zaspala  A
zavistno, je odprl tope oči in je gledal dol      jasno      in veselo, kakor brat na brata ... Razšla se  A
trepalnic, je izginila utrujenost in zavedel se je      jasno,      kam je bil prišel, da je sam, daleč od doma  A
večerjo še celo nič. Proti gori je bilo nebo      jasno      in samo daleč na obzorju so počivali sivi oblaki  A
ustnice so se premikale. Mislil si je popolnoma      jasno,      kako bi bilo, če bi zadel veliko srečko v loteriji  A
vrača davna preteklost, podoba za podobo, tako      jasno      vse in resnično, kakor se je vršilo v tistih  A
poslušala dalje in govorilo je v izbi dalje, čisto      jasno      in razumljivo.Videla je vse štacije križevega  A
v januarju. Na zahodu je bilo nebo že čisto      jasno,      svetla sinjina se je širila zmerom bolj, segala  A
plapolajoča rdeča iskra se je izpremenila v mirno,      jasno      belo svetlobo. To je bilo učiteljevo okno  A
prizor, - en sam kratek prizor stoji pred mano      jasno      in določno, kakor bi se bil vršil to uro.Prihajal  A
Grivar svoji grenki misli. In vedel je sam čisto      jasno,      da v tej grenki misli ni bilo niti kapljice  A
govorilo telesu ... Grivarju nikoli ni bilo čisto      jasno,      kaj se je dogodilo tisti večer.Iz luči, dima  A
Črne oči iz mraka, bel obraz; v luči svetilke      jasno      čelo, napete ustnice -- in srce je bilo mahoma  A
vprašanja več in nobenega dvoma -- vse je bilo      jasno      in dopolnjeno v tistem glasu in v tistih tihih  A
Zakaj si se prestrašil te besede? Saj je vse      jasno      pred nama, kakor da bi gledala v studenec.Kaj  A
bila vsa temna. Še tam nad vrtom je bilo nebo      jasno      -- nenadoma je bil mrak tako resen in neprijazen  A
. / Vse je vedel, pred njim je stalo tako      jasno,      da ni bilo dvoma. Kar je tedaj sanjal, se  A
ničesar in neče razumeti. A sonce, to veliko,      jasno      sonce!Kadar vidi pod sabo smehljajoče obraze  A
miru novih oblik in novih izrazov. Ni mu čisto      jasno,      kaj da je tisto ”vse“.Občuti edinole, da bi  A
Nekatere prizore sem videl pred seboj bolj      jasno,      kakor da bi jih gledal na odru, obžarjenem od  A
to ure se je dalo zasledovati vse popolnoma      jasno      in natanko ...Iz kavarne je odšel nekako ob treh  A
Mrmolja, -- zdi se mi, da se ne izražate popolnoma      jasno.     Vaše besede so nekako meglene, mistične ...   A
globoko, grenko koprnenje je bilo zdaj samo še      jasno,      veselo pričakovanje. Dotaknil se je z roko njenega  A
Zunaj je bilo mraz. Nebo je bilo      jasno,      pokrito z zvezdami. Ljudje so hodili hitro mimo  A
poštnem poslopju. Luna je svetila v sobo tako      jasno,      da je bilo svetlo, kakor podnevi.Stena nasproti  A
ilovnatih tleh in stopi glasneje, da se sliši prav      jasno      gor v sobo.Zdaj je pri vratih in tipa z rokami  A
prah je padal na obraz in obleko. Nebo je bilo      jasno;      samo na zahodu so se razprostirali ozki oblaki  A
bleščalo kakor veliko belo mesto, vso svojo      jasno      luč je razlivala mavrica nanj. Razširila  A
uničiš ti sam, - ne bilo bi treba povedati tako      jasno      ...Naposled, sedaj je tako vse pri kraju; čemu  A
”Ti misliš s tem ...? Toda govori      jasno,      čemu so bili nezadovoljni z menoj?In naposled  A
in malenkostno. Takoj v prvem hipu ni mogel      jasno      razbrati, kaj se je zgodilo ž njim, a vedel  A
beseda, je imela vsaka povest svoje čisto živo in      jasno      lice, vsaka pravljica svoj sijajni konec.   A
ist für einen Herrn zu vergeben!“ - ”To je      jasno,      brez ovinkov, brez posebnih zahtev in brez posebnih  A
bi imel pred sabo določen cilj. Nebó je bilo      jasno,      umito od dežja.Deževalo je skoro vse popoldne  A
veselili glasovi violin, ki so zazveneli časih      jasno      in zmagoslavno iz orkestra. Leno, sladko čustvo  A
samó eno, kar je čutil v tem trenotku popolnoma      jasno      in trezno: pred ciljem je ponižanje in smrt  A
Jereba ni bilo več strah smrti. Videl je takó      jasno      vdani in mirni obraz svoje matere, ko je klečala  A
pokleknil na okno in iztegnil roko. Mislil je čisto      jasno:      ”Predno dosežem z rokó tole jasno zvezdo... pred  A
je čisto jasno: ”Predno dosežem z rokó tole      jasno      zvezdo... pred ciljem je smrt...“ In smehljal  A
velik in bel, svetili so se križi, čudovito      jasno      se je svetila mrtvašnica. Ob malem, omreženem  A
ko se je vračal župnik preko pokopališča.      Jasno      je bilo kakor podnevi; sence so bile bolj krepko  A
ljubeznijo in zelo slabi so tvoji nameni! Vidim že      jasno,      slutim globoko, da se bliža nezgoda in da ni  A
ipravljeno in nič strahu ni v njem. Zato ti pogledam      jasno      v obraz: govori, počemu si prišel! Napravi brzo  A
toda krepak, tako da se je razlegala beseda      jasno      prav do stopnic pred cerkvijo. ”Lepo število  A
se mi je namesto dvajseterih prikazal čisto      jasno      en sam obraz: okrogli obraz profesorja Maslovine  A
skromno. Treba je počakati, da se pooblači to      jasno      nebo in da se vzdigne vihar.« Na durih  A
videl skozi zagrnjeno okno sijajno mesečino,      jasno      noč in pod mehko roko tete Agate so jokale in  A
v njem razvite volčjanske čednosti. Zató je      jasno,      da sta kakor v vseh druzih stvareh, tudi v omenjenem  A
umirajoča svetloba zašlega sonca. Oči so gledale      jasno,      nekoliko začudeno, kakor gledajo oči dveletnih  A
sodnik, gospod Ratej!“ ”Le govorite, kar povejte      jasno      svoje misli, Nikolaj Nikič!“ je nadaljeval Ratej  A
njegova so bila rdeča, in gledal je veselo in      jasno.      Ratej je bil pri kosilu malobeseden.  A
veličastnem delu. Obraz Dionizov mu je stopil      jasno      pred oči, in v tistem trenutku je zapazil nenavadno  A
zavedal samo kakor v sanjah, je stopalo predenj      jasno      in razločno... Za trenutek ga je zmotil znanec  A
Mraz je rezal v lica in nebo je bilo svetlo in      jasno.     Med potjo je opomnila Ana: ”Ali, Ivan, kaj bo  A
in malenkostni. Kraji, ljudje - vse je tako      jasno      pred mano, kakor da bi ne živel ne prej ne pozneje  A
mimo, so bili praznično oblečeni, - vse je bilo      jasno      in veselo in tudi meni je bilo prijetno, če  A
mimo ljudje in so se smejali in sonce je sijalo      jasno      in toplo; časih so zdrknilesence preko ceste  A
- Kakšna gorostasnost! ...      Jasno      vidim, da me ostavljajo duševne moči ... Ah, strašno  A
da se odpravljam drugam ...“ To je bilo zeló      jasno,      -- ali se ti ne zdi? Obračal sem list na  A
Konec mora biti jako pretresljiv.      Jasno      imam že pred očmi Inemanna, kako stoji sredi  A
mestnega prahu ter pobegnil izpod sive megle pod      jasno      nebo.Daleč zunaj, že blizu gozda, sem došel  A
Popolna je, da malo takih, brez vrzeli; tako      jasno      leži na dlani, da še dokazovanja ni treba; in  A
žito je pošumevalo v toplem vetru, nebo je bilo      jasno      in milo, da bi videl skozenj sam paradiž in  A
ničesar - kaj in kam bi mislil? Edino, kar sem      jasno      občutil, je bil strah; čisto navaden otroški  A
ramo ob zid, smejal se in vzdihoval ... in čisto      jasno      sem ob vsem tem vedel, da se ona zaničevalno  A
koprnenja in pričakovanja! Saj sem zdrav, saj gledam      jasno,      saj gladko govorim in razločno mislim zdaj in  A
natanko vedel in čutil, zato ker je bilo tako      jasno,      kakor je jasno, da pride za enajsto uro dvanajsta  A
čutil, zato ker je bilo tako jasno, kakor je      jasno,      da pride za enajsto uro dvanajsta. V koprnenju  A
Molčala sta, ali smehljala sta se mirno in      jasno;      tako se ustna smehljajo, kadar se tiha misel  A
bolesti več, le mrzla, trudna žalost. Vse sem      jasno      videl, vse hladno premislil ...Pravijo, da se  A
roka omahne in z njo pogum. Bolj nego kdaj sem      jasno      spoznal, da sem slabič in da bi bilo vse moje  A
ljubeznipolno; kakor se mati smehlja otroku.      Jasno      so gorele zvezde nad dolino šentflorjansko,  A
bridkosti, razgrnilo se je pred njim popolno in      jasno      v enem samem hipu. Najrazličnejše slike, najčudovite  A
polagoma in samo od sebe, da sem se zavedel      jasno      šele takrat, ko sem jo pritisnil prvikrat na  A
je vbadala šivanka v trdo blago, in posebno      jasno,      če je zdrknila ob naprstniku. Stari je bil  A
vzela vsega; nikoli bi ne bil čutil tega tako      jasno,      če bi mi bila odgovorila na glas: ”Tebe imam  A
življenja je izginila z mladega obraza; čelo je bilo      jasno      in nedolžno. In takrat, ko je gledala v spanju  A
se tega morda ni zavedala, ali meni je bilo      jasno      ... Predno sem prestopil prag dvorane, me je  A
začetka ... Ah, samo da bi ne bilo domišljije;      jasno      je, da me je uničila samo domišljija.Tudi moj  A
pihati gorek veter; prej je bilo več dni nebo      jasno      in hladno, a jutra so bila jako mrzla.Listje  A
Tudi tega dogodka sem se spominjal zdaj zelo      jasno,      zakaj videl sem med sencami tudi njeno senco  A
mu kljub temu ni vedel odgovora. Vse je bilo      jasno,      od začetka do konca, tukaj pa je bila vrzel  A
je, nato je vzdignil kozarec; takrat sta se      jasno      in dolgo pogledala iz oči v oči; tih strah je  A
greh. ”Kar vse si razloživa, Francka ... da bo      jasno      pred nama, kakor je bilo in kakor je zdaj ...  A
Ni je bilo od nikoder. Zunaj je bilo nebo      jasno      in zvezde so sijale; od mraza pa so se pokrila  A
strašni dan živi pred mojimi očmi tako določno in      jasno,      kakor da sem ga doživel danes.Nebo je bilo prelepo  A
vsega tega vrvenja se ne spominjam več posebno      jasno.      Kadar se domislim nanj, zdi se mi, kakor bi  A
časov, postane mi pri srcu težko in pride mi      jasno      pred oči, kako je začel njihov ljubi obraz splahnevati  A
so se popolnoma umirili. Oči so gledale bolj      jasno,      kakor prej, govorili so razločno, četudi tiho  A
je zamrmral: ”Škoda!“ To sem razumel, bilo je      jasno:      ”Škoda, da je hroma!“V pritličju je stanoval  A
”Škoda!“ so rekle ženske. Tudi to je bilo      jasno:      ”Škoda, da je pijanec!“Čemu pa je bilo mene  A
farni cerkvi in v podružnicah so zvonili zvonovi      jasno,      veselo, da so se spajali zvoki v krasno velikonočno  A
sem se vzdramil in sem pogledal skozi okno v      jasno      zoro in sem bil zdrav.Kakšna je bila moja misel  A
ozdravi. Razžene mu megle, tako da pogledajo oči      jasno.     Zgroze se v prvem hipu in srce omahne - ali dobro  A
vzdigniti glavo! Povej, prijatelj, ali je danes      jasno      nebo, ali sije sonce?Če je oblačno, ne reci  A
me je že pozdravila?“ Nebo je bilo čudežno      jasno.     Mesec se je vozil v veliki srebrni barki, krog  A
ki ga sam nisem poznal! Ogledalo ne kaže tako      jasno,      bistrejše vidijo žive oči - gubice so gube,  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA