nova beseda iz Slovenije
mimo oči, hitro kakor da bi trenil, toda tako | jasno, | da bi prijela z roko: ostudno spačen obraz, | A |
bila posuta z rumenim listjem in mesec je sijal | jasno | skozi polugolo vejevje. Okna postaje so bila | A |
neumna, nenaravna, da se ni bal nič hudega. | Jasno | je bilo zanj, da je sleparija vse skupaj in | A |
toda stopale so dalje; ob tej uri je videla | jasno | veliki križ, toda vzela ga je na rame ... Zaspala | A |
zavistno, je odprl tope oči in je gledal dol | jasno | in veselo, kakor brat na brata ... Razšla se | A |
trepalnic, je izginila utrujenost in zavedel se je | jasno, | kam je bil prišel, da je sam, daleč od doma | A |
večerjo še celo nič. Proti gori je bilo nebo | jasno | in samo daleč na obzorju so počivali sivi oblaki | A |
ustnice so se premikale. Mislil si je popolnoma | jasno, | kako bi bilo, če bi zadel veliko srečko v loteriji | A |
vrača davna preteklost, podoba za podobo, tako | jasno | vse in resnično, kakor se je vršilo v tistih | A |
poslušala dalje in govorilo je v izbi dalje, čisto | jasno | in razumljivo.Videla je vse štacije križevega | A |
v januarju. Na zahodu je bilo nebo že čisto | jasno, | svetla sinjina se je širila zmerom bolj, segala | A |
plapolajoča rdeča iskra se je izpremenila v mirno, | jasno | belo svetlobo. To je bilo učiteljevo okno | A |
prizor, - en sam kratek prizor stoji pred mano | jasno | in določno, kakor bi se bil vršil to uro.Prihajal | A |
Grivar svoji grenki misli. In vedel je sam čisto | jasno, | da v tej grenki misli ni bilo niti kapljice | A |
govorilo telesu ... Grivarju nikoli ni bilo čisto | jasno, | kaj se je dogodilo tisti večer.Iz luči, dima | A |
Črne oči iz mraka, bel obraz; v luči svetilke | jasno | čelo, napete ustnice -- in srce je bilo mahoma | A |
vprašanja več in nobenega dvoma -- vse je bilo | jasno | in dopolnjeno v tistem glasu in v tistih tihih | A |
Zakaj si se prestrašil te besede? Saj je vse | jasno | pred nama, kakor da bi gledala v studenec.Kaj | A |
bila vsa temna. Še tam nad vrtom je bilo nebo | jasno | -- nenadoma je bil mrak tako resen in neprijazen | A |
. / Vse je vedel, pred njim je stalo tako | jasno, | da ni bilo dvoma. Kar je tedaj sanjal, se | A |
ničesar in neče razumeti. A sonce, to veliko, | jasno | sonce!Kadar vidi pod sabo smehljajoče obraze | A |
miru novih oblik in novih izrazov. Ni mu čisto | jasno, | kaj da je tisto ”vse“.Občuti edinole, da bi | A |
Nekatere prizore sem videl pred seboj bolj | jasno, | kakor da bi jih gledal na odru, obžarjenem od | A |
to ure se je dalo zasledovati vse popolnoma | jasno | in natanko ...Iz kavarne je odšel nekako ob treh | A |
Mrmolja, -- zdi se mi, da se ne izražate popolnoma | jasno. | Vaše besede so nekako meglene, mistične ... | A |
globoko, grenko koprnenje je bilo zdaj samo še | jasno, | veselo pričakovanje. Dotaknil se je z roko njenega | A |
Zunaj je bilo mraz. Nebo je bilo | jasno, | pokrito z zvezdami. Ljudje so hodili hitro mimo | A |
poštnem poslopju. Luna je svetila v sobo tako | jasno, | da je bilo svetlo, kakor podnevi.Stena nasproti | A |
ilovnatih tleh in stopi glasneje, da se sliši prav | jasno | gor v sobo.Zdaj je pri vratih in tipa z rokami | A |
prah je padal na obraz in obleko. Nebo je bilo | jasno; | samo na zahodu so se razprostirali ozki oblaki | A |
bleščalo kakor veliko belo mesto, vso svojo | jasno | luč je razlivala mavrica nanj. Razširila | A |
uničiš ti sam, - ne bilo bi treba povedati tako | jasno | ...Naposled, sedaj je tako vse pri kraju; čemu | A |
”Ti misliš s tem ...? Toda govori | jasno, | čemu so bili nezadovoljni z menoj?In naposled | A |
in malenkostno. Takoj v prvem hipu ni mogel | jasno | razbrati, kaj se je zgodilo ž njim, a vedel | A |
beseda, je imela vsaka povest svoje čisto živo in | jasno | lice, vsaka pravljica svoj sijajni konec. | A |
ist für einen Herrn zu vergeben!“ - ”To je | jasno, | brez ovinkov, brez posebnih zahtev in brez posebnih | A |
bi imel pred sabo določen cilj. Nebó je bilo | jasno, | umito od dežja.Deževalo je skoro vse popoldne | A |
veselili glasovi violin, ki so zazveneli časih | jasno | in zmagoslavno iz orkestra. Leno, sladko čustvo | A |
samó eno, kar je čutil v tem trenotku popolnoma | jasno | in trezno: pred ciljem je ponižanje in smrt | A |
Jereba ni bilo več strah smrti. Videl je takó | jasno | vdani in mirni obraz svoje matere, ko je klečala | A |
pokleknil na okno in iztegnil roko. Mislil je čisto | jasno: | ”Predno dosežem z rokó tole jasno zvezdo... pred | A |
je čisto jasno: ”Predno dosežem z rokó tole | jasno | zvezdo... pred ciljem je smrt...“ In smehljal | A |
velik in bel, svetili so se križi, čudovito | jasno | se je svetila mrtvašnica. Ob malem, omreženem | A |
ko se je vračal župnik preko pokopališča. | Jasno | je bilo kakor podnevi; sence so bile bolj krepko | A |
ljubeznijo in zelo slabi so tvoji nameni! Vidim že | jasno, | slutim globoko, da se bliža nezgoda in da ni | A |
ipravljeno in nič strahu ni v njem. Zato ti pogledam | jasno | v obraz: govori, počemu si prišel! Napravi brzo | A |
toda krepak, tako da se je razlegala beseda | jasno | prav do stopnic pred cerkvijo. ”Lepo število | A |
se mi je namesto dvajseterih prikazal čisto | jasno | en sam obraz: okrogli obraz profesorja Maslovine | A |
skromno. Treba je počakati, da se pooblači to | jasno | nebo in da se vzdigne vihar.« Na durih | A |
videl skozi zagrnjeno okno sijajno mesečino, | jasno | noč in pod mehko roko tete Agate so jokale in | A |
v njem razvite volčjanske čednosti. Zató je | jasno, | da sta kakor v vseh druzih stvareh, tudi v omenjenem | A |
umirajoča svetloba zašlega sonca. Oči so gledale | jasno, | nekoliko začudeno, kakor gledajo oči dveletnih | A |
sodnik, gospod Ratej!“ ”Le govorite, kar povejte | jasno | svoje misli, Nikolaj Nikič!“ je nadaljeval Ratej | A |
njegova so bila rdeča, in gledal je veselo in | jasno. | Ratej je bil pri kosilu malobeseden. | A |
veličastnem delu. Obraz Dionizov mu je stopil | jasno | pred oči, in v tistem trenutku je zapazil nenavadno | A |
zavedal samo kakor v sanjah, je stopalo predenj | jasno | in razločno... Za trenutek ga je zmotil znanec | A |
Mraz je rezal v lica in nebo je bilo svetlo in | jasno. | Med potjo je opomnila Ana: ”Ali, Ivan, kaj bo | A |
in malenkostni. Kraji, ljudje - vse je tako | jasno | pred mano, kakor da bi ne živel ne prej ne pozneje | A |
mimo, so bili praznično oblečeni, - vse je bilo | jasno | in veselo in tudi meni je bilo prijetno, če | A |
mimo ljudje in so se smejali in sonce je sijalo | jasno | in toplo; časih so zdrknilesence preko ceste | A |
- Kakšna gorostasnost! ... | Jasno | vidim, da me ostavljajo duševne moči ... Ah, strašno | A |
da se odpravljam drugam ...“ To je bilo zeló | jasno, | -- ali se ti ne zdi? Obračal sem list na | A |
Konec mora biti jako pretresljiv. | Jasno | imam že pred očmi Inemanna, kako stoji sredi | A |
mestnega prahu ter pobegnil izpod sive megle pod | jasno | nebo.Daleč zunaj, že blizu gozda, sem došel | A |
Popolna je, da malo takih, brez vrzeli; tako | jasno | leži na dlani, da še dokazovanja ni treba; in | A |
žito je pošumevalo v toplem vetru, nebo je bilo | jasno | in milo, da bi videl skozenj sam paradiž in | A |
ničesar - kaj in kam bi mislil? Edino, kar sem | jasno | občutil, je bil strah; čisto navaden otroški | A |
ramo ob zid, smejal se in vzdihoval ... in čisto | jasno | sem ob vsem tem vedel, da se ona zaničevalno | A |
koprnenja in pričakovanja! Saj sem zdrav, saj gledam | jasno, | saj gladko govorim in razločno mislim zdaj in | A |
natanko vedel in čutil, zato ker je bilo tako | jasno, | kakor je jasno, da pride za enajsto uro dvanajsta | A |
čutil, zato ker je bilo tako jasno, kakor je | jasno, | da pride za enajsto uro dvanajsta. V koprnenju | A |
Molčala sta, ali smehljala sta se mirno in | jasno; | tako se ustna smehljajo, kadar se tiha misel | A |
bolesti več, le mrzla, trudna žalost. Vse sem | jasno | videl, vse hladno premislil ...Pravijo, da se | A |
roka omahne in z njo pogum. Bolj nego kdaj sem | jasno | spoznal, da sem slabič in da bi bilo vse moje | A |
ljubeznipolno; kakor se mati smehlja otroku. | Jasno | so gorele zvezde nad dolino šentflorjansko, | A |
bridkosti, razgrnilo se je pred njim popolno in | jasno | v enem samem hipu. Najrazličnejše slike, najčudovite | A |
polagoma in samo od sebe, da sem se zavedel | jasno | šele takrat, ko sem jo pritisnil prvikrat na | A |
je vbadala šivanka v trdo blago, in posebno | jasno, | če je zdrknila ob naprstniku. Stari je bil | A |
vzela vsega; nikoli bi ne bil čutil tega tako | jasno, | če bi mi bila odgovorila na glas: ”Tebe imam | A |
življenja je izginila z mladega obraza; čelo je bilo | jasno | in nedolžno. In takrat, ko je gledala v spanju | A |
se tega morda ni zavedala, ali meni je bilo | jasno | ... Predno sem prestopil prag dvorane, me je | A |
začetka ... Ah, samo da bi ne bilo domišljije; | jasno | je, da me je uničila samo domišljija.Tudi moj | A |
pihati gorek veter; prej je bilo več dni nebo | jasno | in hladno, a jutra so bila jako mrzla.Listje | A |
Tudi tega dogodka sem se spominjal zdaj zelo | jasno, | zakaj videl sem med sencami tudi njeno senco | A |
mu kljub temu ni vedel odgovora. Vse je bilo | jasno, | od začetka do konca, tukaj pa je bila vrzel | A |
je, nato je vzdignil kozarec; takrat sta se | jasno | in dolgo pogledala iz oči v oči; tih strah je | A |
greh. ”Kar vse si razloživa, Francka ... da bo | jasno | pred nama, kakor je bilo in kakor je zdaj ... | A |
Ni je bilo od nikoder. Zunaj je bilo nebo | jasno | in zvezde so sijale; od mraza pa so se pokrila | A |
strašni dan živi pred mojimi očmi tako določno in | jasno, | kakor da sem ga doživel danes.Nebo je bilo prelepo | A |
vsega tega vrvenja se ne spominjam več posebno | jasno. | Kadar se domislim nanj, zdi se mi, kakor bi | A |
časov, postane mi pri srcu težko in pride mi | jasno | pred oči, kako je začel njihov ljubi obraz splahnevati | A |
so se popolnoma umirili. Oči so gledale bolj | jasno, | kakor prej, govorili so razločno, četudi tiho | A |
je zamrmral: ”Škoda!“ To sem razumel, bilo je | jasno: | ”Škoda, da je hroma!“V pritličju je stanoval | A |
”Škoda!“ so rekle ženske. Tudi to je bilo | jasno: | ”Škoda, da je pijanec!“Čemu pa je bilo mene | A |
farni cerkvi in v podružnicah so zvonili zvonovi | jasno, | veselo, da so se spajali zvoki v krasno velikonočno | A |
sem se vzdramil in sem pogledal skozi okno v | jasno | zoro in sem bil zdrav.Kakšna je bila moja misel | A |
ozdravi. Razžene mu megle, tako da pogledajo oči | jasno. | Zgroze se v prvem hipu in srce omahne - ali dobro | A |
vzdigniti glavo! Povej, prijatelj, ali je danes | jasno | nebo, ali sije sonce?Če je oblačno, ne reci | A |
me je že pozdravila?“ Nebo je bilo čudežno | jasno. | Mesec se je vozil v veliki srebrni barki, krog | A |
ki ga sam nisem poznal! Ogledalo ne kaže tako | jasno, | bistrejše vidijo žive oči - gubice so gube, | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |