Tamkaj v zelenem podnožju gorenjskih planin stal je beli potoški grad in nad njim temno zaraščen holm; vrhu njega nad strmim robom pa ona košata bukev, ki je zakrivala nekdaj prvi njen poljub, prvi poljub gorke, prve ljubezni; in kakor tedaj mlademu dekletu, tako so vzkipele prsi sedaj mladi ženi ob spominu na oni trenutek. Sonce, jasno sonce ni moglo predreti tedaj k njima v večerno senco, ko jo je bil objel oni mladi mož; in v vso njeno ljubezen, v življenje njeno od onega trenutka sem ni bil posijal jasen žarek. In potem!