Nazaj grede sem se peljal skozi Ljubljano in tam čez šestnajst dolgih let zopet gledal gimnazijsko poslopje in vojašnico. Videl sem tudi domači Triglav, ki me je milo vabil, kipeč v jasno nebo nad Bohinjem. Tedaj se je v meni zbudil dobri duh, čigar glas sem do zdaj redkokdaj slušal, in rekel mi je: ‚Obišči svoj domači kraj!