jasno (1.101-1.200)

obraz. In vse črte so bile iste, prav tako	jasno	so gledale velike oči, prav tako tiho‐nedolžno	A
navada pri dobro vzgojenih ljudeh. Vsekakor je	jasno,	da opravim s tem posetom samo neizogibno dolžnost	A
vanjo prav tedaj, kadar sem najbolj oskrunjen.	Jasno	je: rad bi varal samega sebe in druge ljudi	A
mi kdo oskrunil to ljubezen, bi ga uničil z	jasno	pametjo in mirno vestjo ...“ Ksenofon se je	A
slučajih. Svojega položaja si ni bil v stanu	jasno	predstavljati; prišlo je nadenj takó hitro in	A
”To je tako pri nas; žalibog! ... Povejte mi	jasno,	prosim vas, - zdaj nismo pri banketu -“ Slivarja	A
morda jih je slišal v vsakdanjih družbah, ne	jasno	izgovorjene, le kot nekako senco na brezpomembnih	A
prišel šele nedavno v njih družbo, je opazil	jasno	in v prvem hipu tujinstvo na njih obrazih in	A
megleno, je prišlo v njeno srce in takoj je bilo	jasno,	pognalo je globoke korenine in rodilo čudovite	A
in otročje, se je izpremenilo zdaj v trdno,	jasno	pričakovanje.Kar se ji je dotlej bleščalo samo	A
način zelo blizu ... Tako je prešel somrak v	jasno,	toplo, pomladansko noč.Okno je bilo odprto in	A
je mlad, njegovo srce kakor zrcalo čisto in	jasno,	najmanjše sence ni v njem.Pota so odprta na	A
spravil v veliko zadrego. Saj je vse čisto	jasno	in vsakdanje: treba je poiskati drugega dela	A
v delavnik na večer, kadar bi bilo toplo in	jasno,	na izprehod v okolico, v gozd, na travnike,	A
Bila je mesečina; mesec je plaval po nebu, vse	jasno	je bilo zunaj, in široka plast bele svetlobe	A
obrvi; napravil je bil čelo gladko, veselo,	jasno,	popolnoma je bil prezrl tisto visoko razbočeno	A
ležale razbite tiste sanjave zaupljive oči, tisto	jasno	čelo je ležalo razbito v kotu, tisto mlado,	A
nemirne, so se bile vzdignile, oči so se svetile	jasno	in veselo, in ustnice so kipele, cvetele z rosnim	A
In boljše je, da se je izvršilo tako surovo,	jasno;	nobenega dvoma ni, nič kesanja.- Bog ti blagoslovi	A
življenje, kakor je bilo, in delal veselo, z	jasno,	pametno dušo.Takrat je bil še čas, da bi stopil	A
kipečih, razburkanih misli ter stopilo predenj	jasno	in neizogibno, je bila zavest, da je v tistem	A
kje bi bil videl ta obraz, ki mu je bil tako	jasno	v spominu.Zdaj, ko je vzdignil roko, da bi ga	A
Slivarju je bilo lahko; v tem hipu je vedel tako	jasno,	da bo sijalo zmerom sonce v teh sobah, zmerom	A
razumel. V spominu so stopili tisti obrazi bolj	jasno	predenj, kot da bi jih gledal pred sabo v resnici	A
več; Lužar je bil med njimi. Zavedali so se	jasno,	da so tujci, da nimajo nobenega opravka na tej	A
bilo je že morda blizu desetih. Nebo je bilo	jasno,	vse pokrito z belimi zvezdami.Ko je šel mimo	A
nekoliko meglilo od močnega žganja, toda mislil je	jasno	in ni pozabil, kam se je bil namenil. Bilo	A
se spominja davnih časov, tedaj vidi najbolj	jasno	take ljudi, ki jih je srečala le parkrat v življenju	A
proti nebu, ki se je svetilo nad mestom vse	jasno	in modro.Slišal je, kako so iz daljave šumeli	A
”Ne domov, pravite?“ Vse mu je bilo	jasno	- stopilo je prédenj, kakor polnočna groza;	A
Glavni prizor!« »Da, glavni prizor je že čisto	jasno	pred mojimi očmi!« je odgovarjal Jakob in se	A
blaznosti... Ampak glavni prizor stoji že čisto	jasno	tudi pred mojimi očmi ...« Jakob je gledal	A
treščil ob tla... Kaj niso bile osebe že čisto	jasno	pred njim? Kaj ni videl drame že dovršene na	A
bil, ko se mu je zdelo, da je spoznal vse tako	jasno	in da je rešitev tako lahka.Ena sama odločna	A
ga je v glavi, v srcu... Ali takoj je bilo vse	jasno,	zavedel se je svoje dolžnosti. Narahlo	A
kakor je bila v senci temna noč, so se svetile	jasno	njene oči in solze na belih licih. ”Ampak	A
Župnikov glas je bil čist in jasen, čisto in	jasno	so mu odpevale orgle. ”Te Deum laudamus!	A
šklepetali. Misel je bila, ki je ni bilo mogoče ne	jasno	misliti in ne izreči.Umrl bi človek, če bi ji	A
Nikoli ni videla Ana materinega obraza tako	jasno	kakor zdaj.Dolg je in koščen, oči gledajo srepo	A
oče, in vendar je ni videla Ana nikoli tako	jasno;	kakor da bi jo bila ugledala prvikrat v življenju	A
oblečeni; z lahkotnim, mirnim korakom stopajo,	jasno	gledajo; njih življenje je kakor spomladanje	A
ozrl sem se in sem videl njen obraz; čisto	jasno,	tako blizu, da sem občutil dih njenih belih	A
o odkritosrčnosti polna lažnivost! Nebo je	jasno,	kakor ribje oko, beli oblački plavajo po njem	A
tisto jutro. Nikoli še se nisem zavedal tako	jasno,	da je ni moči nad menoj, -- da sem na svetu	A
zmerom višje; vsa pokrajina je bila pod njimi,	jasno	razgrnjena kakor na dlani.Pred njimi se je svetila	A
in žalosten -- v srcu miren kakor nikoli. ”	Jasno	čelo bi rad napravil -- in glej, podoba njena	A
ila je z neokretnimi rokami napravil obraz --	jasno	materino čelo je pozdravljalo iz njega. Grivar	A
Mračilo se je že, ko se je bilo komaj prikazalo	jasno	jutro.Nebo se je nižalo in megleno obzorje se	A
noga do kolena. Ali snežilo ni več, čisto in	jasno	je bilo nebo, vse polno zvezd, ki so sijale	A
bile nenadoma čisto mirne in Peter je videl	jasno.	Prijel se je za glavo, od čela dol mu je tekel	A
sklanjal nad njim ljubezniv obraz. Posebno	jasno	se je spominjal, kako je nekoč opeko podajal	A
Stresel se je malo in zravnal, da bi gledal	jasno	in da bi minile vse skrbi in misli.Toda ko se	A
sabo. Le tupatam se je svetilo skozi špranjo	jasno	nebo, zamajali so se vrhovi, zašumelo je narahlo	A
To pač niso bile sanje. Zdaj je gledal	jasno,	široko so bile oči odprte, zdaj bi bilo treba	A
glavo na roke. Nebo ni bilo več tako lepo in	jasno;	s sivim, zastrtim očesom je gledalo dol, zvezde	A
je slonel takrat, ko se je pomikalo nad njim	jasno	nebo, dalje, zmerom dalje. ”Ne prišla bi	A
odgrnil kos sivega zagrinjala in je ugledal	jasno	nebo? ”Peter!“	A
oblaki so hiteli in skozi stotero oken je gledalo	jasno	nebo. ”In zdaj tu dol?“	A
hribih se je še svetilo, tudi nebo je bilo še	jasno,	dolina pa je tonila v večerne sence. Ko sta	A
lilijsko čista boš večno ostala, nedolžno in	jasno	bo tvoje okó; nikoli, presrečna, ne boš se kesala	A
niti na njivah, niti v gozdu vse v redu, je	jasno.	Kjer hlapce menjujejo preveč, ni nikoli reda	A
Jurija, svojega moža. In začutila je sedaj prav	jasno	nevoljo nad njim: »Bolehen je in se ne varuje	A
svojih misli, kaj mu je storiti, dasi mu je bilo	jasno,	da je ta neznaten papir zanj neprecenljive vrednosti	A
slutnja ji je legla na srce. »Ti?« je pogledala z	jasno	izraženo zaničljivostjo tašča snaho, obrnila	A
Potem pa je zaslišala tulenje taščino. Čisto	jasno	je razumela: »O, to bo plačala tatica	A
In je opazila veliko trokotno oko, resno in	jasno,	ko da jo svari in prosi.Ali Katra tega očesa	A
Luka kakor od kače pičen, iz svojih spominov.	Jasno	je bilo čuti v jutranjem ozračju glas pojočega	A
Da, sanje so morale biti. To je	jasno.	Ona je še vedno na Peči, revna deklica, in sedaj	A
Anica vendarle izsiliti iz Katre. Sicer je	jasno,	da ima Anica prav, da je pa stvari težko do	A
je razmišljal mirno. Da jo je spodila, je	jasno!	Toda kaj je neki počela z njo, kako jo je spravila	A
Zakaj? Tu ji je postalo	jasno:	ne smela bi misliti nanj, nikoli ne bi smela	A
se je domislil, da ga slišijo skoraj najbolj	jasno	Volčani v sosedni fari, je duhovnik trenutno	A
tistim neznano živim v besedi in mu je bilo eno	jasno:	Beseda je vesela, če ima Boga, in je žalostna	A
nikogar ubil!« Oni drugi se je nasmehnil in rekel	jasno:	»Odvezo si mi dal.Mar naj sem se pri spovedi	A
Kaj tipaš in ne popadeš? Kar	jasno	pokaži!Samo eden je, reci, ki me skrbi in mi	A
je bil zdaj vsakdanji, odločen do skrajnosti,	jasno	neizprosen: »Mora povedati!« Katrica je zaupno	A
polnoči do štirih zjutraj. »Vidim,« je zamahnil	jasno	odprto in pikro.»Rodili ste se tlačanu!«	A
sta mu polnili dušo; ne da bi bil popolnoma	jasno	doumel, kaj prosi, je molil. »Prestrašnega mi	A
lahko obenem pri srcu in je doumel čudno naglo,	jasno	in drugače kot dotlej: »Josephus de Menezeis	A
iz neskončnosti k njemu. In zdaj je slišal	jasno,	vsakdanje: »A če bi smela!O moj Bog, saj sem	A
kakor sta vedela o grofovskih. Župniku je bilo	jasno,	da moža niti tega ne ločita, kaj je tolminskih	A
molčati. Iz njegovih treznih pogovorov je bilo	jasno,	da zaničuje Tagliata.Ko pa je prišla njegova	A
uri se je topa nezadovoljnost v njem izlila v	jasno	misel: »Vsemu je treba časa, da dozori.Ne prisiliš	A
tako? Kako? Križani Bog, saj je vendar tako	jasno,	čemu.Ker sem ga osramotil, nečistnika in grešnika	A
Minilo je. Dvignil se je utrujen do smrti,	jasno	je slišal udrihanje srčne žile.Nasmehnil se	A
Človek je. V štoli me je videl, vse mu je	jasno	pa se mu spači obraz; molim, opominjam prizanesljivo	A
nazaj k mizi in se zgrudil na stol. Nič kaj	jasno	se ne more ovedeti, kaj je z njim, kako je še	A
Mahoma je prepričan, da mu je do zadnjega	jasno	in da bo do smrti takó verjel: »Naj	A
verjeli in mož je utrpel škodo, ne da bi vedel	jasno,	ali ga je kdo hudobno obrekel in zatožil, ali	A
pojoče zategnili. Le Anže je molil glasno in	jasno.	Iz navade, kot zasilni cerkovnik in obrednik	A
Kraguljka. »Tončka!« je bilo slišati nenadno in	jasno	bridko.Zaklicala je Kraguljeva teta Polona.	A
mlajšega brata z Roč, so mu sinile oči vedro in	jasno.	»Glej, kaj si ti, Štefan?« je vprašal, ne da	A
je bil odgovoril za mrtvega kmeta. Dekle je	jasno	videla, da je Grandente, ki se ga je bala in	A
preprosto vendar,« je viknil. »To je vendar	jasno!	Spraviti jih je treba, spraviti, Coroninije	A
ki so tolkle v mlakuže na cesti, je bilo prav	jasno	slišati še neke druge glasove.Karnelu je bilo	A
številne živine. Vmes pa se je oglašal čisto	jasno	celo kravji zvonec. Karnel se je vprašal, ali	A
neprisiljeno Karnel, prav tako kakor je Bandel videl	jasno	Karnela, kako je potuhnjeno stisnjen sam vase	A
Solkanom je bil počrnel od ljudi. Solkancem je bilo	jasno	kakor na dlani.Včeraj, so doumeli, so tepli	A
enemu, skupnemu nasprotniku, ki ga sicer niso	jasno	poznali, ga videli v nejasnih obrisih zdaj kot	A
stran 290 . / lo. Nihče vendar ni vedel prav	jasno,	kako in kdaj jih je vrglo pokonci, da so vstali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani