Ali ta je imel še večje potrpljenje. Jezik je pomolil na dan in ga hladil mirno ležeč z največjo flegmo; za Lisca se niti zmenil ni; samo kadar je on zopet hotel poskušati pobrati svoj zvezanec s tal, tačas se je Sultan na noge postavil, zarenčal in bil tako grozen, da je bilo jasno videti njegovo pasje mnenje: »Eden od naju bode ležal, če se sprimeva.« In brez dvombe bi bil ležal Lisec, kajti orožja ni imel nobenega s seboj, ko bi bil že smel na uboj misliti.