nova beseda iz Slovenije
ne, to, kar vidim na obeh dekletih, je preveč | jasno, | vse prerazločno, da bi lahko bilo samo slutnja | A |
pa so izvedeli še nekaj drugega. Bilo jim je | jasno, | da je Ivan zdaj ne gleda kot svojo Ano, temveč | A |
ona ne Ivan niti najmanjše krivde nad seboj; | jasno | ji je bilo, koliko pomeni zanj, da ostane pred | A |
tako nemirno, in obupano zavpila: »To je vsem | jasno! | V mestu je to vsem jasno! | A |
»To je vsem jasno! V mestu je to vsem | jasno! | Meni je jasno! | A |
V mestu je to vsem jasno! Meni je | jasno! | Samo vam ni jasno. | A |
Meni je jasno! Samo vam ni | jasno. | Kaj me gledate? | A |
Prvi Albin; v sredi Ivanka, zadnji jaz. | Jasno? | « Počakal je še pol minute, odgrnil loputo | A |
ljubezni zanj spletla Truda; to bi mi bilo v hipu | jasno, | tudi če ne bi bila prestregla njenega boleče | A |
da ne bom izvajala nekaj malega posledic - | jasno, | ne?" sem hotela biti še kar v redu za oba tabora | A |
začudila tem svojim besedam, toda zvenele so | jasno | in dokončno. »In ne samo ti!« se je oglasil | A |
je bila zvezana na rokah in nogah, ni mogla | jasno | misliti, niti ni mogla govoriti, ker so se ji | A |
Katarino,« je zavpil, kakor da ni bilo to vsem | jasno | že od vsega začetka. »Daj ključke, kaj čakaš | A |
Veronika, kje imaš mamo. Spomni se in povej, da bo | jasno. | Veronika ni več dvomila, da je ta glas nekaj | A |
študentskem naselju, ampak bom lahko sama šla.« » | Jasno, | lačna je!Ne dajo jim jesti. | A |
Takoj je začutila, da se ji čisti pred očmi. | Jasno! | Lačna je. | A |
v sobi namreč še stopnjeval in postajalo je | jasno, | da se tega po svoje in strahoma zavedata tudi | A |
uredila tukaj in takoj. Samo nekaj mi vseeno ni | jasno | ...« Uprto je pogledala Martino in rekla | A |
nasmehom iztegnil roko. »Živjo!« je rekel | jasno | in glasno.Mislil je še nadaljevati v istem tonu | A |
se tako boji za Veroniko? Saj je popolnoma | jasno, | pretirana občutljivost, nič drugega!In to je | A |
rabo. Pred kom jo včasih zaklepa, sicer ni | jasno. | Pametno pa brez dvoma je. | A |
zadovoljen samo takrat, kadar je bil pri njej, to je | jasno, | saj je njegova žena!Toda včasih ga tako prekleto | A |
veš več, zakaj si jo izrekel. Ko je vendar vse | jasno | in v redu! Naj je bilo karkoli, zdajle | A |
je rekel Resnik. Njegova pamet je delovala | jasno | in naglo.Ven ga hočejo spraviti. | A |
Resnik ga je samo proseče gledal. Bilo je | jasno, | da ni razumel niti ene besede, in najbrž niti | A |
prehitro ne uganil tvojih namenov. Zdaj mi je vse | jasno. | Vrhunca, tega lopova, si najel ti! | A |
Lovrek. Zares, spominja se, čeprav ne zelo | jasno, | na premetavanje paglavcev po travniku!Ker pa | A |
danes ves razžarjen v ognju svetega navdušenja. | Jasno | zvene njegove besede, sleherna se sliši po vsem | A |
neresnična prigoda, na katero se ni mogel prav | jasno | spomniti.Samo to je vedel, da mu je povzročal | A |
ki so jih spet oživljali raznoliki glasovi. | Jasno | je prepeval planinski kos v družbi z drozgom | A |
prežet z eno samo željo: pritisniti to mlado | jasno | čelo, na katerem je čital brezmejen ponos, tako | A |
razleteli brez kapljice vode. Zvečer je bilo nebo | jasno, | kakor da je pomito, in grebeni planin so zažareli | A |
neba, toda boki nekoliko nižjega Plešivca so | jasno | odsevali od nje.Iz še golih in zapuščenih gajev | A |
vodnjak, ki sva ga toliko iskala. Zdaj mi je | jasno! | Tukaj so imeli dovolj vode, katere jim vrh tega | A |
spominu skoraj vsaka podrobnost, meni je vse | jasno. | « In ko je vendarle opazil vprašujoče | A |
velike posledice - v primerni sredini, to je | jasno! | Kdo bi se bil drugo jutro še spomnil v pivskem | A |
tega odkrila nekaj, česar niti Lovrek sam še ni | jasno | občutil: da se ga polašča malodušnost, ki bi | A |
obrnil h kmetoma, katerih nejevoljna obraza sta | jasno | dokazovala, na čigavi strani sta. »Oče | A |
občuten poraz tudi pred Vido, katere prezir se je | jasno | zrcalil z njenega razžarjenega obraza.Šinil | A |
močno srbela noga, da bi z njo učinkovito in | jasno | pokazal izkušnjavcu najkrajšo pot po bregu, | A |
»Ubogi Lovrek! Zdaj mi je marsikaj | jasno, | pri tebi in Vidi.Bržkone ti ni znano, kako odločno | A |
svetlobi, ki je lila skozi strelsko lino in | jasno | obžarjala njegov obraz, ga je Ulrik prepoznal | A |
Zanj se bom boril, kakor sem se doslej, to je | jasno. | « »A če podležeš, ali me ne boš znova | A |
zatarnal ranjenec s čudno cmeravim glasom, ki je | jasno | pričal, kako močno se je izčrpal v prejšnjem | A |
nezbrisne poteze. Sam se svojega stanja ni čisto | jasno | zavedal ali mu vsaj ni bilo neugodno.Polonici | A |
Katero?« »Takoj ti bo | jasno, | « se je glasil Ulrikov zagonetno svečani odgovor | A |
oči in pogledal zaspano krog sebe; ni se mogel | jasno | spominjati, kam je bil zašel; in to mu je délo | A |
objektivno in gledal nanjo, kakor na suhoparno, | jasno | dejstvo, ki se dá pazno razmotrívati, a predrugačiti | A |
brezskrbno, -- da bi se vrnilo samó še enkrat tisto | jasno, | davno minulo življenje ... Pri oknu nasproti hiše | A |
iz globoke zemlje, od visokega neba, pretrese | jasno | tišino; na Žalostni gori je zapel veliki zvon | A |
krepak je bil in blagodoneč, da se je razlegal | jasno | do orgel in da so ga razločili natanko celo | A |
kozarec na dušek in res mu je bilo v glavi bolj | jasno | in bolj prijetno. ”No, Hana, krščansko se | A |
izginil izkušnjavec v dimu in žveplu, nebo je | jasno | in zvezde sijejo ...“ Tako lepo je govoril | A |
Zavedal sem se prav dobro svoje smešnosti, | jasno | in razločno sem čital uničujočo kritiko v Pavlinih | A |
pomladanskem dnevu je sijalo sonce nenavadno | jasno | in toplo.Še prejšnjega dne je škropil droban | A |
pozneje. Sonce je žgalo z vso silo; nebo je bilo | jasno, | svetlo sinje, kakor da je razbeljeno.Hodila | A |
Zdi se mi, da ne!“ Mati je govorila tako | jasno, | da jo je moral celo Peter razumeti.Na obrazu | A |
zagrinjalo: krasna avgustova noč je bila zunaj: | jasno, | temnomodro poletno nebo, zdelo se je, da se | A |
njegovem srcu in videl je svoje življenje tako | jasno, | kakor ob uri groze, smrti pred obličjem. | A |
stopal v klanec s krepkimi koraki. Nebo je bilo | jasno | in sneg se je svetil; razločil je pred sabo | A |
vélikem mestu, v središču vrtinca, kjer je treba | jasno | gledati, hitro misliti in predrzno soditi. | A |
slepi, kolikor jih je bilo debelih in spodobnih; | jasno | so razločevale samo tiste velike, jetične, udrte | A |
Razloček je samó ta, da se drugi ne zavedo | jasno | tega svojega hrepenenja in da se jim torej ne | A |
trije obrazi. Videl sem jo poleg sebe prav tako | jasno, | kakor prvi hip, -- dokler me ni sunil v čelo | A |
se je izluščila svetla resnica in vse je bilo | jasno | in razumljivo kakor trenotek pred smrtjo.V resničnem | A |
Ali, saj niste otrok! To je, mislim, vse tako | jasno, | da bolj ne more biti: jaz vam naložim blaga | A |
ji je, da gleda pred sabo krasno bodočnost, | jasno | kakor beli dan. V svoji prodajalni je sedel | A |
Ta obraz, ta sklonjena, onemogla postava | jasno | kaže vse, kar je prestal Veján v zadnjih mesecih | A |
To je danes Dunaj. Nebo je | jasno | ali nad Dunajem visi velik oblak, razprostira | A |
zaželjena luč, sijajna dopolnitev slutnje; in vse je | jasno; | ustnice se odpró, da bi naglas povedale vsem | A |
hrib, ves še v soncu. In vse nebo je bilo še | jasno, | čisto popoldansko, in se je smejalo.”Kadar bo | A |
pobegnila in sem gledala v nebo, ki je bilo tako | jasno; | in kolikor bolj so gledale moje oči, toliko | A |
dolgo pot. In pomlad je bila, nebo je bilo | jasno | in popki so poganjali. Le hitro na peron | A |
biti umotvor, stati mora pred teboj svetlo in | jasno, | kakor na dlani, vsaka poteza premišljena in | A |
kakor tiktakanje stenske ure; vodilna misel | jasno | in natančno izražena, da vas je skoro udarila | A |
pred upadlimi, rdeče obrobljenimi očmí paja se | jasno | nebó z daljnimi, temnimi gorami in z ljudmi | A |
pokrajina. Ali hkrati je bilo vse tako razločno in | jasno | v njegovih mislih, da je videl brez težave in | A |
pokojno morje, ki se je razpenjalo tiho in | jasno | pod tihim in jasnim nebom.Položil je lice na | A |
v tihi béli; spotoma se je ozrla z velikim, | jasno | žarečim pogledom naravnost nanj; tako ne gleda | A |
vanj. Iz njegovih oči pa so gledale sanje tako | jasno | in naravnost, da jih ni mogel zatajiti.Kdorkoli | A |
vzklilo tisoč klasov. Ljudjé si bodo gledali | jasno | iz lica v lice, ne bodo se več nezaupljivi obračali | A |
stopi k mizi ter šteje. ”Moj Bog, - to je | jasno: | samo pet jih je.A kako je to mogoče? | A |
In to mu verjame vsakdo, če le vidi njegovo | jasno, | brezskrbno čelo, njegove živahne, drobne, dobrovoljne | A |
mrtvaški oder ... Takrat so pogledale moje oči | jasno | in hladno; jasno in hladno so gledale skozi | A |
Takrat so pogledale moje oči jasno in hladno; | jasno | in hladno so gledale skozi pekoče solze in moja | A |
»Kod si hodil?« | Jasno | je bilo Tonetu, da ve učitelj natanko, kaj se | A |
vedel, če je bil kdo tam ali ne. In potem bo | jasno | tudi vse drugo. -Mislil je naporno in težko | A |
sneg, ki je bil zapadel ponoči. Nebo je bilo | jasno; | še se je spominjalo na polnočni sneg in na mrzle | A |
zatonilo je; kar je bila videla še pravkar | jasno | pred sabo, ni bilo nikjer več, spustilo se je | A |
uravnati stanovanje. Vse je videla že tako | jasno | pred sabo, kakor da bi se že sprehajala po lepo | A |
zavedno, brez solza in brez trpljenja. Tam je nebo | jasno, | neskončno, vse je čisto mirno, neoskrunjeno | A |
so prihajale iz nebes; nato pa je zaklenkalo | jasno | in zvonko na koridorju in vzdramile so se.Sestra | A |
malo od snega tam zunaj, od neba, ki je bilo | jasno | in posuto z belimi zvezdami.Kmalu je utihnilo | A |
Zadremala je in vse je bilo pred njo še bolj | jasno, | čisto telesno.K sebi bi jih poklicala vse, otroke | A |
Zatisnile so se oči in vse je bilo pred njo | jasno | in čisto telesno...Mati je bila trudna, zakaj | A |
še nikoli. Gledale so na nebo, ki je sijalo | jasno | in toplo, na veselo sonce, ki se je smejalo | A |
razprostirale na tej in na oni strani ceste in | jasno | jutro je bilo. ”Mati! | A |
svoje misli, da bi jih razložil kolikor mogoče | jasno | in prepričevalno. ”Neki filozof, -- ne spominjam | A |
se več natanko, kdo -- določil je pravilno in | jasno | stališče pisateljevo ... Lavina ostavi na gori | A |
Maruš, samo naš zmedeni čas! Nihče ne more | jasno | povedati, kod hodimo in kam hočemo.Ali niso | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |