hišo (2.201-2.300)

drezati in cukati, kaj bi pač storil? V svojo	hišo	bi se tiho nazaj pomaknil in bi sam pri sebi	A
taki pomorski razbojniki enkrat napali našo	hišo,	dva človeka nam ubili in mnogo škode storili	A
in sijalo na dolgo kamnito klop pred veliko	hišo	očeta Basnigoja, katerega smo že v prvem poglavju	A
drobnimi, negotovimi, starimi stopinjami koraka v	hišo	po palico in pokrivalo. ŠESTO POGLAVJE Štiri	A
sobota, moral je župnik zapustiti svojo rojstno	hišo	in prepustiti družini gospodarstvo.A opravivši	A
sprejema ravno prevljudno gostov, katere ti v	hišo	vabiš. Oprostite!«	A
seboj vzel, nesti jo je moral domov v svojo	hišo,	ker ni mogla prav nič na noge stopiti, ne na	A
k njej,« reče potem in oba počasno stopata v	hišo.	Ko Vida župnika zagleda, odloži svoje jelo,	A
pogreznil tačas, ko mi je prinesel hudiča s seboj v	hišo.	Zato naj zdaj meni delo prepusti in jaz ga dovršim	A
nagon samohranjenja, res zbežala v rojstno svojo	hišo,	na Basnigojevino, kjer bi je Anton vsaj prvi	A
menoj od kraja? Zakaj mi je onega človeka v	hišo	pripeljal in priliko dal?Vi ste vedeli, da ni	A
Tam gleda skozi okno. Hlapci za	hišo	govoré.O čem?	A
slutila je, da je nesreča in gorje utaborilo se v	hišo	in vanjo.Lepi časi sreče ‒ proč so bili, ona	A
kadar poletje pride, sezidal si boš gorko pasjo	hišo,	da te ne bo več zeblo.Pa kaj stori, ko pridejo	A
pridejo gorki pasji dnevi? Ali ga je videl kdo	hišo	zidati?Kaj še!	A
Zato nočem, da bi katera iz te hiše v mojo	hišo	prišla.Ti si moraš gospodinjo izbrati, da bo	A
bil ravno name obesil. Kadar sem jaz za našo	hišo	imel tlako opravljati, ni mi bilo treba nikdar	A
zdignjenim poličem. Jaz sem bil kmalu delo opravil,	hišo	čisto pomel, vse ven pometal.Pila sva sama in	A
postaviti, pa vendar ni hotel vzeti Rotije, ki je	hišo	imela in hleva za silo. Ne. Majdleno je počakal	A
Verjemi! Do danes bi si bil že lepo	hišo	privozaril in okrog nje bi se igralo več kakor	A
najgrše sorte, ki mi hodiš pri belem dnevu v	hišo	smrt skovikat,« je mislil.Rekel pa: »Seveda	A
izza peči, nataknil coklice in oddrsal pred	hišo	pravit kožuhastemu prijatelju: »Mi te ne damo	A
je usul tudi v Krnicah. Manica je prihitela v	hišo:	»Oča, sneg.Spet gre sneg.	A
na sneg zato, ker se je že več dni lahko pred	hišo	igrala pastirico, sneg jo je pa zopet pregnal	A
igrala pastirico, sneg jo je pa zopet pregnal v	hišo.	»Kam naj sedaj ženem živino na pašo?« jo je zaskrbelo	A
ženem živino na pašo?« jo je zaskrbelo. »V	hišo	jih prinesi, bova za pečjo pasla.« Manica je	A
Prve pomladne sončne dni je pobral Marko za	hišo	konec turščine, ki jo je veter iz bogve čigavega	A
si rekel, tako bo. Vseskozi si držal z našo	hišo,	jaz bom pa z vašo.«Pristopil je k peči in je	A
otroka s takim srcem! * Pred Podlipnikovo	hišo,	pod širokim napuščem, od katerega je lil gost	A
nad Zavrhom.« Gospodar je peljal ovčarja v	hišo	in mimogrede ukazal v kuhinjo: »Ančka, prinesi	A
oča prestrašila, tak je bil. Pomagala mu je v	hišo.	* Drugi dan zgodaj dopoldne je prignal za Markom	A
prižganimi svečami k znamenju na vasi in pred	hišo	po blagoslov.Vse tri roženvence so že odmolili	A
Ignacij Ostenik, da bi smeli še drugi vstopiti v	hišo.	»Le kaj se spoveduje tako dolgo Jernej?	A
je silil Jernej, »da prevzameš skrb za vso	hišo,	in - Marko - reši me posvetnih skrbi.« Marko	A
zdelo, odkod je prišlo naenkrat toliko jarcev v	hišo.	Postelja se je spremenila v oblak, ki je odnesel	A
Ustavil je uro in kakor mimogrede odšel pred	hišo	in zadihal nekajkrat prav do dna pljuč. Mladost	A
ji Podlipnica ne oponesla, kako nič ne drži s	hišo.	* Dva dni je pasel Podlipnikove jarce namesto	A
»Saj si gospodar. Boš mar pustil	hišo	zavoljo strahu razpasti?« »In če strah raztrga	A
zadrgetal. Na vso moč ga je mikalo oditi v	hišo,	pa se je zbal očitka, da je strahopeten. Rozalka	A
Podlipnikovih? Cena sam je šel vabit streljavce v	hišo.	Med njimi je bil tudi Marko.	A
Ogledal si je stiskalnico in mama ga je povabila v	hišo.	Ančka se ni hotela nič pokazati in mama jo je	A
To se boš smejal. Pojdiva v	hišo,	da ne bo slišala mama.« V hiši sta se Marko	A
večer Marko dolgo čez polnoč v mislih prezidaval	hišo,	pripravljal les za hlev in skedenj, kupoval	A
dekliču. »Nič. Primoževe bajte ne prezidam v	hišo.	Novo postavim, in hlev in skedenj; vse novo.	A
odgovoril; vse obenem. Razneslo bi bilo kmalu	hišo,	tako so se krohotali.Podrobaii17kln�54	A
. /\ .. stran 350 . \/ se še enkrat vrnil v	hišo.	Joža pa je držal in miril njegove konje, ki so	A
»Ne bodi otročja!« Odšel je mimo nje v	hišo	in pokropil Ceneka, kakor bi bil prišel kropit	A
Preverjen, da je prišla Manica ali Rozalka v	hišo,	se niti ozrl ni, ko je slišal, da so se vrata	A
Podlipnikove duri, Marko je obstal pred njimi. V	hišo	ni smel, ker je bil Cena doma, domov ni mogel	A
tudi njegova mama, ne samo Ančkina. Obšel je	hišo	in se stisnil pod kamrno okno, da prisluhne	A
»Še.« Marko je šel za padarjem in Cenom v	hišo,	sam ni vedel kdaj, in videl je Venclja, kako	A
teto. Planjavec je pogledal in odšel nazaj v	hišo,	potrkal na kamrina vrata in poklical: »Nevesta	A
Svatje so se ustavili pred novo, lepo zidano	hišo,	kateri je stal nasproti obokan hlev, toliko	A
konji ob steptano ilovico in Koca je zalajal za	hišo.	Ančka se je pritisnila še bliže k možu: »Marko	A
je očetu, naj ju kakor neznanca ne jemlje v	hišo.	Pa stari se v tem ni dal pregovarjati, rekši	A
človeka nista prinesla božjega blagoslova v	hišo.	Navada in čas vsako čutje nekako oslabita.	A
najmlajši med njimi, dobil je samo zemljišče ter	hišo,	ki je bila pa veliko manjša in slabša od današnje	A
je mati hotela, da nakupi te in one stvari za	hišo.	»Ne pozabi mi šivalnik!« zakliče precèj	A
Franica pričakovati, vlekla snubačev v Smrekarjevo	hišo;	deklica s črnimi očmi in lepim okroglim obrazom	A
mizo visi, ter ide potem venkaj v hlad pred	hišo	na klop sest.Lepa svetla noč je; čuje se petje	A
pokopal, treba nam je bilo še te sramote na	hišo,	da si se pogoljufil in te po semnjéh pretepajo	A
X V	hišo	k Smrekerjevim je zahajala stara ženica, ki	A
nas ali kjer si bodi, ne prikaži se mi več v	hišo.	« Beračica, ki se je menila s to važno	A
zopet bolj pogosto snubači shajati v Smrekarjevo	hišo.	Povpraševal je zopet Pogreznikov Peter, oglasil	A
navada človeku miru ne daje. Kadar enkrat zeta v	hišo	dobodem, menim, da bi to trgovstvo malo popustil	A
povedali, hudiči! Po zobeh nosite mene in mojo	hišo,	to baš zna vsaka baba.Ali ste vi možje?	A
pride ter mi v zobe pove, da se bo ženil v mojo	hišo.	Kaj mi je bilo, da mu nisem čeljusti raztolkel	A
je Štefana mimo okna iti. Hitro ga pokliče v	hišo.	Ko je pred njo stal, začne ga žena oštevati	A
ž njimi. Videč, da se Franica ne pokaže v	hišo,	stopi ven. Mati je bila v kuhinji, a	A
sled solz. »Kaj si res taka, da ne pojdeš v	hišo?	Saj ne greš v pekel!	A
Potlej gre ž njo vred po stopnicah dol in v	hišo.	»Franica, pojdi pit,« pokliče ženin	A
pritrkaval večji klepetec na lesniki pred Brašnarjevo	hišo.	Pa Štefan ta dan ni klepetcev poslušal	A
Kjer je koli vedela za kako sorodno in znano	hišo	v obližju in daljavi, povsod je razposlala ljudi	A
Tretji dan zjutraj je prišla v Smrekarjevo	hišo	stara žena, prekupčevalka s kuretino, ki je	A
more biti; ide torej ven, a kmalu pride zopet v	hišo	nazaj.Hlapec ga pride nekaj o delu vprašat,	A
rekoč, da je vse te nesreče, katero je Bog v	hišo	poslal, kriva samo trma gospodarjeva, ki je	A
Vsak gospodar je za potrebo dá prinesti v svojo	hišo	in čez malo časa je zopet vse lepo. V Turinu	A
je bilo odprto. Jaz stopim v neko judovsko	hišo;	natlačim si tam polno malho tobaka, v mali sobici	A
so menda moje Francoze gonili. Jaz hitim v	hišo,	vzamem kos pol pečenega mesa in letim čez polje	A
notri. Jaz konja denem v vežo, zakurim pred	hišo	ogenj in moj ubogi pajdaš se je grel, kolikor	A
sem ga vzeti. Ko se stori noč, zrijem se v	hišo.	Bila je tako natlačena, da se ni mogel nihče	A
gorkem, da bi bil že zdaj popustil to dobrodelno	hišo.	Vso noč smo stali; samo kakih pet generalov,	A
in mrazu. V sredi poldne se grem gret v neko	hišo.	Tudi tukaj je bila velika gneča.	A
tisto noč. Kmet me je rad imel, ker sem mu	hišo	izpraznil francoskih pešljivcev in ker sem kakor	A
ki je bil naju v svinjak dal, pelje naju v	hišo,	da sva se malo pogrela.Ko sva si toliko opomogla	A
ko je gospodar napregal, dovolili so nama v	hišo	stopiti na gorko.Gospodinja, dobra žena, dá	A
Proti jutru prideva v neko vas. Greva v prvo	hišo,	da bi si kaj jesti izprosila; pa gospodar se	A
čutil, ko sem od daleč zagledal svojo rojstno	hišo,	ko sem videl kraj, kjer najdem zopet svoje ljube	A
in se oženim. Dobim dobro ženico in vzamem	hišo	pri cesti v najem, kupim vina na upanje in začnem	A
grajskemu gospodu, ker letos vrsta pride na našo	hišo?	O, ko bi bila rajnka mati tega doživela!«	A
da so leblajtarji zunaj. Zdaj zdaj pridejo v	hišo.	Varuj se, Francè, morda te poznajo, in pa Hrvatoma	A
mrazu stati, dejal je skrbljivo: »Deklica, le v	hišo	pojdiva, da ne prezebeš, bode že Bog tako obrnil	A
pa dva te . / . / stran 31 . / peta pod našo	hišo,	kaj nam tega mar,« reče stari, vendar glas se	A
ranjenec in, kakor je že nerad sam sebe in svojo	hišo	v sitnosti mešal, sklenil je naposled pomoči	A
Štivrnika, vzklikne: »Oče, le brž stopite v	hišo,	branite, pobili se bodo.Pomirite Franceta, če	A
klepetal: »Boter, ljubi moj boter, ne hodite v	hišo,	beživa, zakaj vrat vam bodo zavili, kakor so	A
bila samo dva nasproti trem dobro oroženim; v	hišo	pa stopi v tem trenutju Francè Štivrnikov, v	A
dobrega,« reče Dlek. Zdajci se vrata odpró in v	hišo	prileze mala, suha podoba Frtnatka Tekmeca.	A
Štivrnikovega Franceta ni bilo nič domov v očetovo	hišo.	Preganjan po gosposki se ni upal v domači kraj	A
Gospodar je stopil z voza, onega moža smo v	hišo	nesli, potlej so pa brž mene po vas poslali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani