hišo (2.101-2.200)

šaljivo, ko sta sedeli potem skupaj na klopi pred	hišo.	»Zakaj?«	A
ko je deklica bila včasi na malem vrtiču za	hišo,	kjer je od stare meščanske hišne gospodinje	A
drugače je za kmeta, ki potrebuje delavko v	hišo	bolj kot ženo.Glej mene!	A
Ali spazil sem jo bil od daleč že, ko je v	hišo	kobacala.Dobil sem jo, ko je vaše reči premetavala	A
groza jih je bilo pred smrtjo, če pride ponoči v	hišo.	Proti jutru ji je odleglo in, čeravno se je	A
ganiti ne more, poberite se mi izpod nog! Marš v	hišo,	k očetu.« Oče Stremenček je namreč v hiši pri	A
nekdo v vežo prišel in da žena pravi: »Le v	hišo	pojdi, notri je.« Hitro vstane in poseže na	A
gumb svoje debele hodnične srajce, koraca v	hišo	in, prepričavši se, da skope snahe ni blizu	A
pod noge, dostikrat hojeni pot na pošto. Pred	hišo	je dobil Matildo. »Bali smo se že, da smo vam	A
prej vedno videti ga. Matilda je bila medtem v	hišo	odšla in Leon je priliko dobil vprašati, je	A
pametna.« Tako je Gorec pripovedoval, ko sta v	hišo	šla k drugim. Leon je to poročilo z velikim	A
preden besedo konča, zasliši, da je voz pred	hišo	priropotal in da nekdo zunaj kliče.Brž vrže	A
Peharčkova hiša je stala tik velike ceste. Za	hišo	pak je držala mala cesta, ali bolje kolovozna	A
ni imel veselega upanja. »Zdaj pridem v tujo	hišo,	k tujim ljudem, Bog vé, kako bom tam zadovoljen	A
samosvoje, nenavadne postave in podobe, ki je bil v	hišo	stopil in se mizi približal. Ali preden je Krjavelj	A
vsegavedež. Pa nihče ni vedel, kdaj je stopil v	hišo;	naenkrat je stal tam pri godčevski mizi.Tačas	A
govoriti s fantom. Saj si že slišal, da mu bo Miha	hišo	in zemljišče prodal.« »Ne bo mu je ‒ ne,« odgovori	A
častitih bralcev dolgočasiti. Pogledimo rajši v	hišo,	dasi je razkopana, lesena in stara; tako dolgo	A
Krjavelj pravi, da ona ni nikjer doma, da imam jaz	hišo,	in vse je bilo pri kraju.Za doto je nisem vprašal	A
tako sem ji dejal in šla je z menoj v mojo	hišo.	Postlal sem posteljo v hiši zanjo, sam sem pa	A
zaškripljejo, ali namesto rajnice Urške je prišel v	hišo	le Marijan.Vsi so veseli pozdravili gosta, samo	A
»Ravno skozi vas sem šel in zvabili so me v	hišo,	« odgovori Kvas.»Dobro je, če je človek včasi	A
popustimo tudi mi, četudi neradi, Dražarjevo	hišo	in spremimo svojega Lovreta; popred pa moramo	A
tujca z novimi gosti, ki jih vpelje v svojo	hišo.	Kako je tedaj to, da se nahajajo v tvoji povesti	A
Zdaj pa vem, da bo moral, če zvedó, Lovre našo	hišo	zapustiti. Jaz bi ga pa ne mogla pozabiti in	A
tako z ostro besedo prepovedal živega človeka v	hišo	klicati, da si ni upala nobene več ziniti.Tudi	A
krdela ubere čez njive in dirjiha gor za mojo	hišo	in proti hosti. Jaz ves vesel mislim, Bog ti	A
deseti brat začutil, da je Krjavelj s Kvasom v	hišo	stopil, obrnil se je od stene.Videlo se je,	A
pri odhodu vabil, naj pride večkrat v njegovo	hišo.	Sicer pa je imel tudi pozimi priliko govoriti	A
kesal, kolikor se je mogel, da je tačas, ko je	hišo	delal, tako bentano debela hrastova vrata naredil	A
mislite, boste sami sprevideli, da se v mojo	hišo	ne morete več vrniti po tem, kar sem žalibog	A
meni nič tebi nič jima hrbet obrne, da bi šel v	hišo.	Kvas stopi bliže in mu tiho reče: »Gospod doktor	A
malo zardelo. Rekel pa ni nič, ampak šel je v	hišo.	Kvas bi mu bil rad dal Martinkova pisma, pa	A
In pa še to, to! Ti škrici v mojo	hišo	dohajajo, jaz moram pa zunaj biti tačas.Čakaj	A
čakaj, kar noter grem pa ga bom vprašal, kdo je	hišo	zidal, jaz ali on?Čigava je, moja ali njegova	A
me bo ven gonil?« Krjavelj vstane in hoče v	hišo	iti, da bi Martinka in Piškáva pošteno in do	A
pravil, da je šel na Dunaj, kjer ima cesar svojo	hišo	in ministri njegovi, ki denar delajo.« »Bog	A
vé, če ima kaj zemljišča cesar ali ima samo	hišo?	« vpraša prileten mož. »E, kako si neumen!« pravi	A
nekega jutra vprvič čez dolgo zopet sedel pred	hišo.	Stari oče njegov je prav slutil, ko je odhajaje	A
povem. Vse moje premoženje je tvoje, izvzemši	hišo	Polesek in kar je zraven.Da ti té ne pustim	A
Sonce je nekako čudno obsevalo belo grajsko	hišo,	ki je ponosno in samotno izmed zelenega drevja	A
da si prišel brez očeta in brez pomoči v mojo	hišo.	Jaz sem ti iz usmiljenja dajal streho, ko si	A
naredil, ko sem mu ukazal, da naj popusti mojo	hišo	‒ nekaj napačnega, česar ne bi bil smel storiti	A
glavi?« vpraša je sin Domen, ki je stopivši v	hišo,	čul zadnje besede. Mati se zgane.	A
ponoči. Tudi ga ni videla, kdaj je prišel v	hišo;	skrbelo jo je, ni li slišal česa, kar je sama	A
čevlja gleda, včasi skomljal in tožil, da sem mu	hišo	slabo pokril na zimo, vendar sem, tri dni in	A
koritu.« Zdaj se odpró vrata in Domen pride v	hišo.	»Dober dan, gospod!«	A
veži. Precej po tistem je prišla Ančka bleda v	hišo	po trske, kaj-li vraga, in ko je šla venkaj	A
pozabila. Pa le pomenita se pošteno, jaz grem v	hišo	in bom take česnal in pravil, da duša ne bo	A
se naglo razkropi krdelo lovcev po vrtu, za	hišo	in povsod.Nobeden ni hotel ni svoje glave polenju	A
glava, pojdite ponjo!« zavpije skozi okno v	hišo.	Jurčevi niso bili še ničesar slišali, kar se	A
tožila in molila je mati. Precej je lezla v	hišo	po palico in potem je švedrala naglo, kolikor	A
dobro domov pogledat. Odpró se vrata in v	hišo	stopi Špilkin Jožek, dolg, suhoten mož.Na rami	A
dejal: »Lejte, oče, eden skozi okno gleda v	hišo.	«Vsi se obrnejo tjakaj.	A
je človek, ki si ne upa ali noče naravnost v	hišo.	V trenutju pa pridejo nazaj in ž njimi še nekdo	A
Jurčev oče,« reče prišlec, »klicali ste me sami v	hišo.	Pa povedite mi, ali ni moje matere pri vas, gori	A
pogrebom šli in da bi hoteli hoditi v njegovo	hišo	ves teden za njeno dušo sedmino molit. 10. POSKUŠEN	A
zapazi, da tudi grajski koleselj stoji pred	hišo	in konji zobljejo.Tedaj mora biti ona lepa sopotnica	A
županom in Solarjem zaradi ključa v Zobrovo	hišo	in, ko Solar čuje, koliko je za občino važno	A
sredi med sadnim drevjem zadaj za Solarjevo	hišo.	Tedaj tudi tukaj težave!	A
dokler je moj starejši sin Andrej živ: kajža za	hišo	z jablani, z orehi in drugim sadjem do plota	A
sicer tudi čez graščinski vrt, vendar precej za	hišo	in že toliko nizko, da ga je drevje zakrivalo	A
v krčmo, kamor se tudi sam napoti. Ko tam v	hišo	stopi, najde na sredi izbe stoječega in cigareto	A
da so še živi. Počakajte tukaj ali pak v mojo	hišo	nazaj idite tačas; kamor vam je ljubše; čez	A
voznik, in hiti skozi zadnja vrata v županovo	hišo.	Tam mu gospodinja županja naproti pride in pravi	A
odpraviti. Tako daleč je prišlo tudi z mojo rojstno	hišo!	Iz kmetskega magnata, kakor je bil moj oče, postal	A
Prenasitil sem se sovraštva, zagotovil si izgovorjeno	hišo	svojega očeta, kjer sem tudi vas našel, in potem	A
da bo še gotovo kaka nesreča prišla na najino	hišo.	« »Kar je božja volja, to se bo zgodilo.	A
Pavlekovem odhodu oženil in lepo doto mu je žena v	hišo	prinesla.Ali božjega blagoslova ni bilo v tej	A
priti. Naj golida, ki je nekdaj nesrečo v to	hišo	prinesla, čeravno nisem bil jaz kriv, prinese	A
strehe iskati. Božji blagoslov se je povrnil v	hišo	mlinarjevo; kmalu je bila premožnejša ko popred	A
zdaj izgubila tvoja lepota?« »Tukaj noter v	hišo	sta šla, ona in pa star dedec, kmet. Ne vem	A
prazno. Kake pol ure potem se vrne France v	hišo.	Imel je culo pod pazduho.	A
da ni mogel ničesar začeti. Še bi bil novo	hišo	sezidal s pomočjo dobrih sosedov, ali ni si	A
»Če le hočete, lahko daste.« »Saj si imel	hišo,	njive in dosti žita, kaj si pa zapravil in zagospodaril	A
vrtu gospodinja sadi in potem, pred škofovo	hišo	čepé, to zelenjad prodaja.Vsi ti vino pijo in	A
prepirljiva, da mu je prinesla nepokoj in nesložnost v	hišo,	da je bila sem ter tja celo spačene nature,	A
v mladosti umrli, vzel ga je bil on v svojo	hišo	in ga je imel skoraj kakor svojega sina. »Povej	A
srca. Ko sem te jaz na prošnjo svoje rajnice v	hišo	vzel, bil si ti ves drug.Hotel sem te imeti	A
ampak tebi. Povem ti zdaj obenem, da boš mojo	hišo	enkrat za vselej zapustil.Star si dovolj, išči	A
Če hočete že tako imeti, zapustil bodem vašo	hišo,	kjer me videti ne morete,« pravi Vilibald.»Ali	A
daleč zagleda mili domači kraj, svojo rojstno	hišo,	prebivališče ljubih svojih.Zapustil je bil Rojar	A
odraščeni sin je popotnika poprašal, ali gresta v	hišo	in ali naj konja v hlev postavi. Ko sta neznana	A
konja v hlev postavi. Ko sta neznana moža v	hišo	stopila in sneg s sebe stresla, utihnili so	A
precej obširno poslopje z njivami in vrtom za	hišo,	katero je bil Rojar dal novo priseljenemu drvarju	A
štirideset stopinj je gospica storila in bila je pred	hišo	svojih preprostih prijateljev.Vsa družina, stari	A
razcapana je; še kaj živali in mrčesa bi utegnila v	hišo	zanesti. Mrzlo ni na slami v lopi in, da je	A
Rojar naglo s starcem na njegov dom. Stopivši v	hišo,	kjer je že mrtva ležala in kjer je bilo nekaj	A
mi o njej, rad jo vidim in rad hodim v tvojo	hišo,	ali kadar pred njo stojim, tačas sem ves drug	A
nikdar pa nisem mogel ukrasti se tako ali tako v	hišo,	vselej me je stari prestregel in odpodil.«	A
oboroženih mož, ki je stala pred majhno leseno	hišo	nedaleč od vrta, ki je bil za vrtom mestnega	A
tovariših . / . / stran 30 . / pod Grniščakovo	hišo,	ki so tudi stali v pravem božjem strahu, ne	A
tako kri tekla, da ni mogel sam domov, v svojo	hišo	nesti.Simon pak se mu je nepovabljen pridružil	A
njih je celo čez zid v zaprto mirno meščansko	hišo	plezal. Tudi so se naši straži z orožjem v roki	A
Če zvedó, da sva midva vam pomagala uiti jim,	hišo	nama požgó, kravo iz hleva izvlečejo in naju	A
že dobro videla, izmed treh mož, ki so pred	hišo	stali, zapazila je v naglici samo enega, ki	A
S krikom in vikom so se zbirali pred mestno	hišo	z raznovrstnim orožjem.Od trenutka do trenutka	A
dolg nož v desnici. Pogleda skozi oknice v	hišo,	ali ker je videl, da je vse pusto in samošno	A
vendar je imel ta Lukež Drnulja svojo lastno	hišo	sredi mesta.Res ni bila velika, pa bila je gostoljub	A
se čednosti učimo. On je pohleven, toliko	hišo	ima, da jo s seboj nosi, roge ima, pa ne bode	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani