nova beseda iz Slovenije

hišo (1.701-1.800)


hotel ogniti, se jim je lahko umaknil čez laz za      hišo      in potem po stezah nad potjo.Kakor z dlani je  A
konja. Otrok je zavpil in se skušal rešiti v      hišo.     Na pragu ga je hlapec zajel in ošinil bridko  A
grahovski Golja, ki so mu rekli Skoračnikar, v      hišo      Valentina Lapajneta na Šentviški gori, pilakarja  A
Tolminski birič Tonin se mu je bil zavlekel v      hišo      in je zdaj glasno smrče spal za pečjo. Ko je  A
Golja, ko sta ogledala vola in se vračala v      hišo.      »Petdeset,« je popravil Lapajne.   A
utegnil. Golja je kriknil zunaj in planil v      hišo:      »Da mu ne zažgem, hudiču, pravi, ki že res gori  A
najdem vode in je ne najdem.« Ko je obšel v      hišo,      pa je poklical pritajeno: »Tomaž!« Iz teme je  A
in dušil. Nesrečni pilakar je planil pred      hišo      v noč.Bila je jasna, v mlaju in mrzla.  A
enakomerni šum dežja, ki je ploskal v mlako pred      hišo.     Zaspal je, dokler ga ni zbudilo trkanje na oknu  A
Vrbana Klobučarja. Bajt se šele pred gosposko      hišo      zave.»Zlodej vendar.   A
zeleno pogrnjena, na dvorišču pred gosposko      hišo.     Okoli so stali uradniki s sodnikom in njega mladim  A
vrneš k bratu.« Dekle so potisnili v gosposko      hišo      in jo vedli po hodniku. Sodnik in njegov žlahtnik  A
Ali ti ne stopi tedaj dacar Bandel iz Gorice v      hišo,      pa da plačaj po soldu od funta žive vage, ker  A
Poparjeni so odšli. Pred deželno      hišo      so obstali.Tedaj je vzrojil Zorut: »Bersa je  A
Zavil je s travnika proti Studencu, kjer je imel      hišo.      Na vogalu ulice je zadel v človeka, ki je prihajal  A
pa veš o takih?« »Bandel odpre vrata v vsako      hišo?     « se je pobahal davkar. »Tudi pri Porzii?« je  A
hlapca in mu ukazal, naj zapelje velik sod vina v      hišo      grofu Jeronimu Thurnu.Bil je to tisti Thurn  A
svojimi oboroženimi hlapci zastražil deželno      hišo,      da bi stanovi ne mogli k seji, kjer bi razpravljali  A
Res, ki so ga za Adama krstili. V Krašni ima      hišo      in vinograde.Pred šestimi leti je še fige tovoril  A
Rabatta dotlej še ni mogel privabiti v svojo      hišo,      kar se mu je posrečilo celó pri knezu Hanibalu  A
Pa vdereš v vas. Biriče pred      hišo,      biriče pred hlev.Stopiš v hišo, sedeš za mizo  A
Biriče pred hišo, biriče pred hlev. Stopiš v      hišo,      sedeš za mizo.Kje je gospodar?   A
obrniti, če bi stopil ta ali oni uporni človek v      hišo,      ki ga pozna.Imel je srečo.  A
videl enega samega, ki je spal na klopi pred      hišo.     Še ta je bil le njegov lastni hlapec.   A
Maraž in se zlizal pod streho. V množici pred      hišo      je zavladala tišina.Samo en glas je bilo čuti  A
obesil.« . / . / stran 285 . / Med ljudmi pred      hišo      se je razvnel bridek prepir.Dospeli so novi  A
bi osovražencem prizadejali škodo, raznesli      hišo,      poteptali vrt, porezali sadno drevje, pometali  A
in da groze, da bodo porušili podglavarjevo      hišo.     Podglavar je sam slišal, kako narašča šum množic  A
Videti je bilo, da navaljuje množica na mestno      hišo.      »Zažigajo,« je bilo čuti plemiča Orzona, ki  A
da pridejo na Studenec, kjer je imel Bandel      hišo.      »Ubijejo ga,« je še zaklical Andrej.   A
mu pravijo Na Travniku in so šli in porušili      hišo      dacarja Bandela. Destruxerunt sed non occiderunt  A
i. e. in vicum Sti Floriani, in so razdejali      hišo      domini baronis Taccó. Destruxerunt, sed non  A
srca in samopaš. Pa so rekli ljudje: Porušimo      hišo!      Prosil je, naj ne rušijo.   A
Kormincem, naj branijo Taccójevo in Thurnovo      hišo.     In so odgovorili Korminci: Ne bomo branili ne  A
Zajokala je. Potem se je umirila in šla v      hišo.      »Srečne oči,« je zavpil Golja, vstal in ji šel  A
svojega župnika ter oni iz Spodnje Idrije oropali      hišo      svojega z ljudmi od Žirov, ki so podložni kranjski  A
Do tri sto kmetov se je zbralo pred gosposko      hišo;      urbarje zahtevajo od grofovega tajnika, trgu  A
nad njenim nečakom znesel.« »Pa je bogat, ima      hišo      ...«   A
sprevod: obsojenci z močno stražo. Pred mestno      hišo      na vzvišen prostor so stopili sodniki. Straža  A
škratov v pletenih peharjih. Ko je po peki vso      hišo      napolnil vonj svežega kruha, smo se počutili  A
kar zunaj na travi. Sedeli smo sredi vrta pred      hišo,      zajemali z velikimi žlicami topel krompir in  A
Celo več. V      hišo      so postavili veliko posteljo, nanosili so veliko  A
učitelji, ki so kar naprej prihajali v našo      hišo.     Ata je imel v tistem času sedemnajst različnih  A
domislil, da bi jih posadil kar v gredico pred      hišo.      »Čakaj, ti bom raje naredil leseno gredico  A
strehah so se naredile debele sveče, snega pred      hišo      žarki niso in niso mogli premagati.Da se ne  A
ga je nasulo za ta čas...« je rekel ata. »Za      hišo      si jo pustil... svojo gredico...« mi je rekla mama  A
Gori, učil za mizarja, ves premočen planil v      hišo:      »Hitro mi dajte vode!  A
sem bil tako vesel, ko da bi dobili dojenčka v      hišo.     Ker sta bila starša izredno skrbna, so golobički  A
starega goloba ne moreš več privaditi na novo      hišo      in k drugim ljudem...«Bral sem, da golobi pismonoše  A
Globoko razočarana sva se zavlekla na hlode za      hišo.     Šlo nama je na jok.   A
zmajevala moja lutka in skupaj sva raje odšla v      hišo,      kjer so naju čakali drugi govoreči zajci.   A
na okno za rožnik. Po nenapisanem pravilu je      hišo      vedno zaklepal ata, kot gospodar, kot naš sveti  A
inženir Prešern, ki je veliko zahajal v našo      hišo.     Nad sadovnjakom smo imeli kos zemlje, kjer smo  A
veseljaku Johanu, ki je veliko zahajal v našo      hišo.      Bil je vedno dobre volje, a nikoli ga nisem  A
in zapel narodno Po jezeru bliz' Triglava.      Hišo      je napolnil tako prijeten glas, da jaz najraje  A
ti grem po mleko!« sem vstal sam in skočil v      hišo.     Prepričan sem bil, da jo je domov prignala lakota  A
nekaj prodajata!« so hiteli povedat pred nama v      hišo      otroci.Kakšna cigančka! sva zaškrtala z zobmi  A
kolcalo, sva ga vendarle privlekla pred domačo      hišo.      »Kot običajno: vso prijaznost v besede  A
Zginita, sem rekla! Ti, klada smrdljiva, pa marš v      hišo!     « Ponižana sva jo odkurila s prizorišča  A
vzela sestri dvojčici, skupaj si bova sezidala      hišo      in bova vse do konca življenja skupaj.Tudi umrla  A
skrivalo nekaj skrivnostnega. Stekel sem za njo v      hišo.      Iz papirja je odvila novo belo srajco  A
rekel. Čakala sva, da bi naju povabil vsaj v      hišo      na malinovec ali nama obljubil kaj drugega,  A
glavo in se ozrl naokrog, nato pa se vrnil v      hišo.      »Hitro, da se ne vrne!«   A
Kekcu. Mojco sem na hitro pozdravil kar pred      hišo,      besedilo sem izdrdral, ko da ne bi bilo namenjeno  A
nekod prinesla dolgo žico in jo obesila med      hišo      in hlev.Nekdo jima je prodal kristal in slušalke  A
srobota, a bil sem živ in zdrav kot dren za našo      hišo.     Pa je bilo z vrha do tal več kot šest metrov  A
nadzornik Jurij Zavašnik, oče in mati odšli v      hišo      - sem bil prepričan, da me bodo zaradi vseh  A
zgodilo. Po dolgem posvetu so me poklicali v      hišo,      šolski nadzornik gospod Jurij Zavašnik pa mi  A
daljni sorodnik moji materi ter na hitro zapustil      hišo.      Tudi meni je do odhoda na Dunaj gorelo  A
dote, mladi gospodar, moj brat, je pripeljal v      hišo      nič kaj prijazno žensko, stari in mladi pač  A
se bo takoj vrnil domov, če bo zagledal pred      hišo      belo piko.In veste, kaj je to bela pika?  A
Stric, denar pripravite, z Janezom bova kupila      hišo      na Jesenicah...« Pa spet ni bilo nič iz  A
ko sem si ogledoval deroč potok pod njegovo      hišo.      »Je, pa kaj naj naredim?«   A
pride iz njih, kakšna korist je lahko za vsako      hišo      navaden studenček. Po dobrem tednu,  A
bodeš pometal z mano! Teh požeruhov nečem v      hišo,      da veš; ravnaj se po tem!To je zadnja moja beseda  A
poganjal po grlu, saj lahko tudi kaj daš za      hišo!     Lire so moje!«   A
našteva opravila, bremeneča sleherno korarsko      hišo.     Koliko je treba pometati, beliti, čistiti, umivati  A
bode hiši podpirala tri ogle in katero bodo s      hišo      družile marsikatere dobrosti.Nato prestopi na  A
ta! Ali toliko ti povem, če mi jo privedeš v      hišo,      tedaj me šele spoznaš!Zavijem ji vrat, izpraskam  A
trenutek! Mlado ženo in pozneje kopo otrok v      hišo,      seveda, to bi bilo po tvojih mislih!Ali takó  A
Koliko časa, gospod doktor, že zahajate v našo      hišo?     « me je vprašala naposled z nekako resnostjo  A
mi je početi? Ali naj ne prihajam več v vašo      hišo?     Kako naj živim?«   A
je bila in imela je tako imenovano »gorenjo      hišo«     , okrog katere je tekel lesen hodnik.Okna so  A
urnih peta odkuril iz veže. - Vstopivši v      hišo,      opazim Boštjana za mizo.Kar čutil sem, kako  A
Stemnilo se je. Posli so pričeli cepati v      hišo      in naenkrat je bila miza zasedena.Gospodinja  A
spregovorila. Spravili so me spat v gorenjo      hišo.     Lojena sveča se je prižgala, da nam je svetila  A
Posavčev iz Martinovega sela prihaja tja in tja v      hišo.      No, ne vem!«   A
gotovo je tudi, da ga je potem zapil. Pred      hišo      sem čakal, da pride Meta.Sicer pa ni bilo dogovorjen  A
pametno, da sem paradiral pred Presečnikovo      hišo,      kakor bi se odpravljal na Begunjščico ali na  A
Dan pozneje sem šel nekaj iskat v gorenjo      hišo.      Hodeč mimo čumnate, kjer je imela Meta svoje  A
v velikih vrečah smo odnašali žito v gorenjo      hišo,      v kateri so se polnili predali gospodarju in  A
kupčijo nekaj denarja pridobil. Kar sem poznal to      hišo,      se je bahala: oče je ob vsaki priliki metal  A
sramujem in za tebe! Dobro, da oče še ni prišel v      hišo.      Kaj bi dejal, ko bi vedel!  A
prignala do Presečnika in v jezi sva stopila v      hišo.     Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, kar  A
udarilo polnoč, ko dospem pred Presečnikovo      hišo.     Ni bilo prav jasno, vendar je luna tu in tam  A
Bili smo že pri večerji, ko jo prilomasti v      hišo.      Sédel je takoj pri vratih na klop pod sklednik  A
in kravšeta«. Ko se je Liza zopet vrnila v      hišo,      je hlapče znova zakričal: »Le čakaj  A
priženil! Dva otroka že imam in oba ti prinesem v      hišo!     «Sledil je krohot, da sem se bal, da bo kar tarnico  A
katerega je že prežalo nekaj kolegov zunaj pred      hišo.     Ali Danijel se ni upijanil, zatorej so zaman  A
Ko se pričenja naša povest, sta tesala pred      hišo      hlapca smrekovo bruno, ki naj bi se porabilo  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA