nova beseda iz Slovenije

hišo (2.001-2.100)


ni tele odvezalo, in ali je pastir doma. Pred      hišo      je postal in je premišljal, kako bi.Čast Bogu  A
ni bilo, prehude so bile njegove skrbi. Pred      hišo      je postal in se je zamislil.V hiši se je prebudil  A
omožil, odštel ji bo doto, za starega pojde v      hišo      in kot si izgovori.« »I, kakopak, vsak oče mora  A
In je spet zastrmolel po dolini. V      hišo      je stopil domači tlačan Kopič, še za dober komolec  A
Pomagaj Katarini, o sveta Mati ... !« Vrnil se je v      hišo.     Žena res trdno spi in pokojno diha.   A
bolna, dovajal mladega dekleta. »Najprej v      hišo,      tu ne bomo stali!« se je spomnil gostinjske  A
Tako. Gospod Ambrož vam nemara že jutri kane v      hišo,     « je Primož rekel.»Za kdaj bi se domenila?  A
za dolgo,« se je stara vdajala. »Ni lepo za      hišo,      če si preveč prebira posle.« Liza je tisto dopoldne  A
ga je zdaj razumel že bolje. Šel je z njim v      hišo      in predenj porinil velik vrč vina. »Duša, zdajle  A
nobene ni mogla reči, samo z roko je pokazala v      hišo,      Trlep je brez besede šinil mimo nje. Katarina  A
obenem pa je zaklical na zelnik: »Maruša, v      hišo,      mizo brž pogrni!« »Razjahaj,« je vabil Trlepa  A
delom zataknila pod pas, zardela in smuknila v      hišo.      »Kako se ti je naredila,« je Trlep dobrovoljno  A
ogenj vihra že po vsej soseski.« Šla sta v      hišo,      Trlep se je udobrovoljil. Rádohova domačija  A
že pripompljal Trlep. Mati se je pomaknila v      hišo,      da bi mizo pripravila za gosta. »Kako se ti  A
prag in prosila, da bi gospod vendarle stopil v      hišo.      »Kje je Liza?« je opat vprašal, ko se je oteščal  A
odprla okna in vrata, da bi Sveti Duh prišel v      hišo.      »O, Liza, kako si pridna in skrbna,« se ji je  A
V dve gubé pripogniv se je počasi opotekal v      hišo.      »Lačni so, lačni,« se je sinu inako storilo  A
mleka!« Janez se je v zadregi nasmehnil in v      hišo      spremil tuja gosta. Trlep je sedel ob široki  A
Videl je, kako se reva dan na dan prizadeva za      hišo.      Otožno se je ozrl vanjo in stopil na hišni  A
je opazil nekaj možakov, kako molče obstopajo      hišo.     »Tatovi niso ‒ kdo so?«  A
vam je tako.« Biriči so res brž pretaknili      hišo      in hlev, senico in kozelc. Nič.  A
motoviliti z ujetnikoma. Janez je stopil v      hišo,      nespečna noč se mu ni poznala nič. »Kje pa si  A
se, oči upirajoč v tepko, ritenski umaknil v      hišo,      še enkrat pogledal skozi okno in zagovor pribil  A
deseti brat neko noč prenesel semkaj. »Odnesi v      hišo,      spravi in se vrni!« je deseti brat ukazoval  A
priporočita!« Molče sta gledala za patrom, ki je v      hišo      prinesel toliko tolažbe, vere in upanja. »Zdaj  A
otročnica ali če res več ne more. Zdaj pa ji v      hišo      zavleci še tujo žensko, pa jo bolj pogubiš ko  A
praskal?« »Domov, glej ga, majhno živ sem bušil v      hišo.       A
Sonce je stalo že nizko. Pred      hišo      je sedela Ančka, sončni žarki so jo oblivali  A
potrebna da sem čistega zraka.« »A zdaj stopimo v      hišo,     « je oče rekel ves vesel, »večerni hlad bi ti  A
obveselil, ko je gospod Boštjan razjahal pred      hišo.     Janez se je zasmejal, priskočil in mu konja spravil  A
učenca. Gallus se je z menihi umaknil v škofovo      hišo,      množica se je razlezla, gospod Boštjan in Janez  A
nikoli sramote ne storiš Štepičevini.« Pred      hišo      se je oglasilo vpitje svatov iz Malega Gabra  A
« je počasi govoril, »z njim častimo kmečko      hišo,      starobitno domačijo slovečega rodu.Ta rod, ki  A
prislužil in privaroval, da si je selišče kupil,      hišo      naredil in nekaj njiv prikupil. Gospodar suknarije  A
kam pojdemo zdaj, ker nam bo neusmiljeni mož      hišo      vzel; nič se ne bova mogla več učiti.Kdo nam  A
pridrli oblastniški služabniki v Svetinkino      hišo.     Oznanili so, da v 24 urah se mora iz hiše spraviti  A
konje vpregel; pojdem in oštir z mano, da mi      hišo      pokaže, kjer fant služi, in s seboj ga bom h  A
cesti kočija, zavije stran v vas in obstoji pred      hišo,      kjer je Pavle služil.Dva gospoda stopita iz  A
Ves vesel prižvižga domov. Ko pride v      hišo,      mu reče gospodar: »No, si kaj prinesel domov  A
baronu vse povedal, kar je slišal, in si je      hišo      dobro zapomnil. Baron, ki je vedel, da mora  A
vesel in dobre volje? Glej, z nama greš v vsako      hišo,      k vsaki gospodi; saj ti dava, kar hočeš; kaj  A
ponižen, je zvečer šel vselej v kako kmečko      hišo,      kjer je večidel dobre ljudi našel.Kaj lepega  A
graščine odgnal. Gospod hitro gre v spodnjo      hišo,      kjer je šolar čakal.Ko noter stopi, mu reče  A
bi bil vse rad dal. Pojdi z menoj v gornjo      hišo,      da boš z mano večerjal in pri nas spal.«Z velikim  A
Milostljivi gospod škof, prosim vas, da bi malo v mojo      hišo      stopili in pogledali bolnika, kateremu je zelo  A
h kočiji in spremi škofa s tovarišema vred v      hišo      in jim odkaže posebno lepo sobico. Ko  A
grad, služabnica jim pokaže stanovanje. Ko v      hišo      pridejo, se po navadi drug drugemu priklonijo  A
Lez pol leta bom domačim fantom učitelja v      hišo      vzel, in če boš priden, boš tudi ti smel včasi  A
pa pobožen in pošten. Ta pride po kupčiji v      hišo      Svetinovega gospodarja.Ko sta kupca že svojo  A
obriše solze in gre vesel s svojim gospodarjem v      hišo.     Ko prej priljuden fant je z vsakim prijazno govoril  A
Svetin pride v tisto mesto, gre v trgovčevo      hišo,      kamor ga je gospodar poslal račune izčistit  A
Ludviku. Konji so ga že čakali napreženi pred      hišo.     Ko vse opravi, reče:   A
polna cekinov.« Častnik ukaže hitro obstopiti      hišo      in varovati, da nihče ne ven ne noter ne pojde  A
nedolžnem revščino užival. Peljite ga s častjo v      hišo      njegovega dobrotnika.« Preden Svetina  A
jokala. Svetina so s častjo v kočiji odpeljali v      hišo      njegovega gospodarja.Veliko ljudi ga je spremilo  A
pride general M. s Svetinovim gospodarjem v      hišo,      mu reče: »Gospod, prosim vas, dovolite mi, da  A
kar je zlasti mladino zanimalo. Pred mestno      hišo      je namreč na vzvišenem kamnu stal na tako imenovanem  A
stvari druge krati pripovedoval pred mestno      hišo,      od tam, kjer je danes tat stal.A zdaj ni mogel  A
danes jezdil. »To moraš ponoči na Gavričevo      hišo      nabiti,« reče krčmarju. »Oni razpisujejo po  A
da ta njemu zoprni tujec v njegovo rojstno      hišo      hodi in da je sestra tako neumna, da ga ne zapodi  A
Reci, kaj si ti spregovoril, ko si tačas v      hišo      stopil, kadar so bili oni rokovnjači mene pobili  A
vas bil pustil. Dobil sem vas pred Vlagarjevo      hišo      ob zid naslonjenega in od tam sem vas domov  A
bil mogel videti. »Odpri vrata in pusti me v      hišo!     « ukazuje nekdo zunaj. »Kajpak!  A
pokličem hlapca Franca, oba oblezeva sosedovo      hišo      in primeva in zveževa ga.Če ga ni, pride jutri  A
takoj iz postelje v hlevu iti ž njim v sosedovo      hišo      gledat, da li Nande tam spi, ter ga prijet in  A
obleče in kmalu je bila poleg njega. Ob zidu za      hišo      je pod kapom sušil se kup desák, tam je sedel  A
drugod je bilo slišati, da jih je šestdeset      hišo      obstopilo, a pred dvema letoma je bila govorica  A
bližnjih Radomelj, čigar voz in konji so stali pred      hišo.      Blaž se široko razkorači sredi izbe ter vpije  A
vojaških uradnikov. Krčmar je stopil sam pred      hišo      in videč, da ima pred seboj višjega uradnika  A
Reziki. Ko se ustavi v Kamniku pred mestno      hišo      in uradnemu slugi, ki je stopil čez vrata, vrže  A
ko je omenjena četvorica šla kak streljaj pod      hišo      tja čez reber proti Paleževini.Hlapec France  A
ter tekel pred vežo in zavpil na ves glas v      hišo:      »Že gredó biriči na Paleževino!Štirje gredó  A
kmalu kmalu je bila Boltetova Špela zopet pred      hišo      ter pobirala je urno pot navzdol proti vasi  A
je malo na pragu in potem molčé vrnila se v      hišo.      Pavleka ni bilo doma; šel je bil navsezgodaj  A
ni postal pred vežo ter kričal vanjo, nego v      hišo      je planil ter tukaj šele viknil Mozolki: »Za  A
bomo povedali,« deje, »pustite nas le malo v      hišo;      vroče je tu zunaj!« Obenem stopi z oskrbnikom  A
je pričelo na Rovih zvoniti stricu Blažu, za      hišo      na kup desak, kjer sta se včeraj zjutraj poslovila  A
ponudi večerje, a on je neče, nego gre ven pred      hišo      in sede na malo klop, ki je stala tam. Ni sedel  A
Malo pozneje bili so vsi rokovnjači zbrani pred      hišo.      Groga je v kratkih besedah odločil vsakemu svoj  A
prestreljeno nogo. Lajtnant ga ukaže prenesti v      hišo      in stražiti ga.Iskali so dalje, ker za tajnika  A
spoznal: bil je Peter Toča. Tudi njega so nesli v      hišo.      A tajnika ni bilo nikjer; vse okrog so preiskali  A
razhajati. Tudi Poljakov voz čakal je že pred      hišo      in kmalu potem vozila sta se mlada zakonska  A
trg in sem poslušal biriča, ki je pred mestno      hišo      novice razglaševal; dandanes se tam tudi kaj  A
zaspal šele proti jutru. Več dni že je stražil      hišo,      zlasti pa sestrino okno; kajti slutil je, da  A
pod star drenov grm kakega pol streljaja nad      hišo.     V svoji nejevolji je sklenil, da še večerjat  A
Pavlek, ki je ležal kakih sto korakov za      hišo      gori v bregu, opazoval jo je lahko skozi majhno  A
šinilo po glavi in sklenil je hitro, iti nazaj za      hišo      in tam stražiti.In ko bi sestra šla sama od  A
takimi naklepi priplazil se je zopet nazaj za      hišo;      pa legel je sedaj le kakih petnajst korakov  A
zapah za duri. V istem trenutku pa pokne za      hišo      strel in takoj še en pok in še tretji. »Jezus  A
udih in ni si upala stopiti naprej. Zunaj za      hišo      pak je bil divji vik in krik.Francoske in slovenske  A
A ta ji ni odgovoril. »Spravite ga v      hišo,     « reče Mulej, »morda mu ne bo hudega! Pa mi ga  A
opustil je misel o begu. Pavleka so odnesli v      hišo      in potem so vojaki odrinili s svojimi jetniki  A
podpirala z obema rokama; ko so odnesli Pavleka v      hišo      in ko jo je prišla mati parkrat klicat in trkat  A
Matijec ni ugovarjal. Dokler njega ni bilo v      hišo      ‒ in to je bilo pred desetimi leti ‒ bila je  A
govoriš,« reče gospa, vstane izza mize in gre v      hišo      po denar. Stara komtesa je stanovala in spala  A
Zabrezju in njegov blagoslov naj pride s teboj v      hišo,      Leon!« dejala je, poljubivši ga na čelo, in  A
samo kratek opravek, ampak da bi potem lahko v      hišo      dohajal, kajti na Zabrezju se mu je jelo že  A
pozdravov do gospé tete se mu naročuje. Pred farno      hišo      že ni bilo profesorja nikjer videti.Leon, katerega  A
Posedela bova malo pri čebelah mojega najemnika ‒      hišo      z zemljo vred sem namreč takoj po očetovi smrti  A
ne, to ne more tako biti. Kadar ti zapustiš      hišo      svojega očeta, vrnem se jaz v mesto in poiščem  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA