nova beseda iz Slovenije

hišo (1.801-1.900)


Primož stal zvečer tistega dne pred leseno svojo      hišo,      da bi si ohladil od radosti razburjeno glavo  A
govori?« »Vprašaj moža, stoječega tam pred      hišo      ‒ obilo greha mu tare dušo ‒ vprašaj tega moža  A
našega preljubega Jezusa. Boga hvalite, da hoče v      hišo!     « »Le v hišo, da smo na gorkem in na suhem!«  A
Jezusa. Boga hvalite, da hoče v hišo!« »Le v      hišo,      da smo na gorkem in na suhem!« je pozval v tistem  A
Ni si dala prigovarjati. Najprvi je silil v      hišo      Luka z Volče.Ko so drugi vstopili, so ga že  A
stemnilo ‒ je slonel ob stari hruški za Dobničanovo      hišo      človek, zavit v dolgo črno obleko.Na prvi pogled  A
evangelijem smo vsi enaki! Sedaj pa pojdiva v      hišo,      morda je ondi kaka duša, v katero bi plodonosno  A
evangelija!« . / . / stran 21 . / Prišedši v      hišo      sede predikant na klop, kjer je v steni gorela  A
čutila je res veliko čast, ki je doletela nje      hišo!      Pri vratih je sedel Jurij Knafelj s suhim svojim  A
to se vam čudno zdi, da sem sam prilomastil v      hišo      kakor volk v ovčjo stajo ponoči po polnoči.  A
niti ozrl se ni, ko je polagoma odšel v gozd za      hišo.     Samo župnik Mrcina je ponosno obtičal za mizo  A
Deo gratias!« Zunaj pred      hišo      pa je tisti čas Jerom Stopistran prebrskaval  A
po njivah, in ta je, ki vam prinaša bolezen v      hišo!      Molite, da vas Bog reši tega grešnika, in spoštujte  A
veličanstvi!« je vzkliknil, »z mano in z mojo      hišo      ne ravnate prav!Tako se ne počenja s suverenom  A
koljejo na plohu. Mati Piškotka je prihitela pred      hišo      na ulico ter pričela klicati na vse pretege  A
spretna perica. Ko je naš Urban Pintar vstopil v      hišo      in ko se je napravilo prvo znanje, mu je pričela  A
velečislan meščanski steklar, je že tedaj imel svojo      hišo      na Glavnem trgu, št. 185, kupljeno v letu 1810  A
zasedlati konjička ter bi pred svojo korarsko      hišo      splezal na tega konjička, nato pa spretno odjahal  A
docela posrečilo. Tako je prišel tisti dan v      hišo      Franca Češka, čigar soproga se je prištevala  A
gospa, da vam po naročilu milostivega škofa v      hišo      vpeljem pobožnega moža, ki je za našo sveto  A
navzdol so molče stopale in na tlaku pred Češkovo      hišo      so nekako potrto vzele med sabo slovo.Druge  A
postali. Nekoliko časa sta molče stali pred      hišo,      kjer sta še ravnokar uživali gostoljubje. Prva  A
katero mi nekdo v tem zimskem času pošilja v      hišo?     Ne da bi vedel, kdo!  A
skrbi obilo, pa naj mu jih še drugi nosijo v      hišo!     Odpusti torej, da moledujem pri Tebi, odpusti  A
spredle kake trdnejše zveze med mojo in Tvojo      hišo,      bi mi to sladilo grenko uro smrti, ki mi že  A
pripetila kaka nesreča. Okoli ene se je začulo pred      hišo      šumenje.Kontesa Moli odpre okno, da vidi, kaj  A
z največjim zanimanjem na trg pred Židanovo      hišo.     Cesarja je v resnici preobdala strast in zakonsko  A
vedno je stal pri oknu in opazoval trg pred      hišo.     Zategadelj se je cesar prav hitro sklonil k poprej  A
dekleta in so vedele, da se ne bode k njim v      hišo      prisnubil, prav močno obirale in črnile.Druge  A
Andrej iznova, »kdo je moji ljubi materi to v      hišo      znosil.Ljubljana je preklicano majhna vas!   A
špitalski cerkvi, pridrdra Češkov voz pred našo      hišo.      Ta voz ‒ tako sta se dogovorila premetena moja  A
na Mestni trg ter obstane ravno pred Češkovo      hišo.     Ko pa zgoraj vstopim, bo deklica sama doma.   A
dvorec. Zategadelj moram že ob štirih v njegovo      hišo,      a cesarski obed bo ob šestih.Pojmiš li to, prijatelj  A
je na lice: »Danes je važen dan za Smoletovo      hišo!     Andreas, tega nikar ne pozabi!«   A
malo k nam zahajal. Zadnje čase pa ne sme več v      hišo!     Prav priden, delaven človek je!   A
reci, pa bo mogoče! Vsak petek ti prinesem v      hišo      ped širokega karpa ali pa težko ščuko, da ne  A
Soproga! Dobimo jo v      hišo,      kakor dobimo kravico v hlev!Ničevo!«   A
sem z donom Sebastianom govorila v mraku pred      hišo.     Tedaj ga je zapustila božja milost: padel je  A
strežaj ter opozoril kardinala, da je voz pred      hišo.     Ko je bil že pri vratih, je izpregovoril eminenca  A
klical božjega blagoslova na kardinala in njegovo      hišo.       A
zaradi Eve Luize prepogosto zahajal v Thurnovo      hišo.     Premišljal je, kako bi namignil deklici, da je  A
Prav dobro je vedela, čemu zahaja grof Oton v      hišo;      vedela je tudi, da bi ga nikdar, nikdar ljubiti  A
povem mu jaz! Taka ženska nam ne bo hodila v      hišo,      da boš vedela!« »Zase skrbi, zase!«   A
ti ne morejo, in naj ima tvoj oče tudi zidano      hišo      v Krakovem!« Korle Selan je še precej pogumno  A
Miklavž s tem umotvorom zašel v Topolščakovo      hišo.     Iztaknila ga je pod klopjo, zaprašenega in umazanega  A
pojedla in popila obilo dobrega. Ta zveza med      hišo      in duhovščino je bila nekaj naravnega, ker je  A
/ Duhovniki so zahajali prej kakor slej v      hišo      in več kot jih je prišlo, bolj se je materi  A
še celo zaradi duhovnikov, ki so prihajali v      hišo.     Po krivici seveda, a take reči se tudi v najpobožnejš  A
zapuščen teliček!« Z ozirom na verno pošteno      hišo      se je poveril profesor Dagarin, naj vse pametno  A
knjigami pod pazduho, ali zahajati je moral tudi v      hišo      Marije Dagarinke, kamor ga je profesor Dagarin  A
shajali vabljeni gostje v to ali ono aristokratsko      hišo.      Bila je ta družba skrajno ekskluzivna; človeka  A
aristokratska obitelj koprnela, da bi ji prišlo vabilo v      hišo;      bilo je namreč veliko odlikovanje za dekliča  A
siknila: »Najljubše mi je, če ne prideš več v      hišo!     « »Bi mi tudi prav bilo!«   A
vzroke. Najboljše prijateljice so prihajale v      hišo,      ne toliko iz radovednosti nego iz hudobije,  A
vzdihnil. Zamolklo je vprašal: »Ali prihajaš v to      hišo?     « »Včasi.«   A
žalita ljubega gosta, ki je danes počastil mojo      hišo!     « Prešeren in Jereb, ki sta bila v jezi vstala  A
vzel, ne da bi si nakopal sramoto nase in na      hišo      svojo!Pa stvar se je zasukala drugače.  A
in, vodeč Ano Rozino s seboj, šel je v svojo      hišo      ž njo kot ženo, katera se mu je izročila po  A
se zbirali sinovi iz najboljših rodbin pred      hišo      Janeza Sonca ter mu pobijali okna.Ali naš vitez  A
izginil tudi Kljukec. Ko sta prišla na tlak pred      hišo,      odplazila sta se kakor črni senci v noč, da  A
gospod, da naj pri nas ostane! Prinesel bode v      hišo      božjega blagoslova!« izpregovorila je Ana Rozina  A
še celo na strehe. Na stopnicah pred mestno      hišo      si je bil izbral naš znanec Kljukec svoje prostorček  A
ga je zvabil s seboj na stopnice pred mestno      hišo.      »Kako ti je že ime, amico?« vprašal  A
srečal debelega Tolščaka iz Šmarja. Celo svojo      hišo      je naložil na voz in počasi se je pripeljal  A
tu stali na mrazu in hladu. Vstopite v našo      hišo,      duhovni oče, in blagoslovite jo, kakor je španjolska  A
smo jo tudi imeli! Nagnjena je bila na malo      hišo      domačo, in jeseni je cepal zlati njen sad na  A
imam le majhne vsote. Zopet bi prišel denar v      hišo,      in revščina bi se odgnala za vedno.Revščina  A
žena, ki ni bila niti ponižna niti mehka! V      hišo      sem prihajal in ta ponižni in dobri človek me  A
Moj Bog, nadležen sosed, ki se nam vsiljuje v      hišo.     Pri kneginji je časih, da se razgovarja z njo  A
mladosti se je bil priženil v bogato aristokratično      hišo      ter nekrasni ženi prodal lepo svoje telo.Živel  A
največjem strahu sva se stisnila okrog hleva v      hišo.     Tam je mati odhitela navzgor, da bi se prejkone  A
Po stopnicah me je vlekel v vežo, iz veže v      hišo      in k mizi, s katere so se dvignile muhe v tolpah  A
lase. Z razpletenimi lasmi je torej prihitela v      hišo      in sedaj je omagovala pri peči.Kako so že bili  A
zadnjem velikem požaru sezidal na trgu lepo novo      hišo.     Tam je imel slovečo pivnico.   A
bi vsakemu, da bi nikdar ne imel opraviti s      hišo      pokore, kakor je grad v Škofji Loki. Ta želja  A
moral prekopati dosti sveta. Postavil si je novo      hišo,      ki se je čedno razločevala od koč, katere opaziš  A
zvezi z namenom, s katerim sem prihajal v to      hišo.     Govorili smo največ o otavi, katere košnja se  A
Margareto, nakar so se duri hitro odprle. V      hišo      pa sta pribrenčala sinova, starejši Marks in  A
nekaj odločilo, kar je bilo pomenljivo za celo      hišo.      Oče Jeremija mi je takoj odgovoril: »Delati  A
klet ter se preselil s svojim zabojem v gorenjo      hišo.      Z Lukežem sva morala istotako v gorenjo hišo  A
/ Z Lukežem sva morala istotako v gorenjo      hišo      in vsako noč smo imeli pri rokah nabito mušketo  A
Ahacem po polnoči nas je prebudil šum pred      hišo.     Nekaj jih je letalo okrog poslopja, nekaj pa  A
vojno kaso, če noče, da s silo ne vlomijo v      hišo.     Vsi smo vstali, še ženske v pritličju.  A
tema in ko smo sedeli pri jedi, prihropela je v      hišo      stara Pasaverica ter sedla na klop pri vratih  A
premišljeval. Ona je zopet pričela: »Parkrat smo      hišo      iznova postavili, pa so jo nam zopet zapalili  A
toliko prinese, da bomo sezidali in pokrili novo      hišo,      da nam ne bo treba živeti, kakor živi zverina  A
kakor bi bil vinjen, po stopnicah v gorenjo      hišo      ter zlezel v obleki na posteljo. Tako je ležal  A
tovorni poti. Krenil je na brv ter čakal pred      hišo      name, da sem tja prijezdaril. Vprašal je, kje  A
vodil za gospodom, ker nisem hotel, da bi pred      hišo      sedel v sedlo ter se tako odtegnil mojim prošnjam  A
ta kraj. Katoličanom, ki niso bili z visoško      hišo      v nikaki zvezi, je bila udeležba pri pogrebu  A
pokopati, če ni hotela pasti sramota na njegovo      hišo.      Ko so bili pogrebci odšli in ko se je od teme  A
prostore za boljše ljudi! Čemu sem pa zidal novo      hišo?     « Res je bil Kašper Wohlgemuet, ko je leta 1660  A
vsa Loka, na pogorišču postavil novo, gosposko      hišo,      kakor jih še celo v Ljubljani ni mnogo.Zgoraj  A
hotel. Ko smo nekoč večerjali, je stopil v      hišo      človek, dolg kakor hrast, da sem takoj vedel  A
se ni moglo opustiti, če je prišel sorodnik v      hišo.      Marks je veliko pripovedoval: da je Jeremija  A
prinesel nesrečo in sicer najhujšo, ki se more v      hišo      prinesti. Preteklo je štirinajst dni, ali prav  A
Wulffingove hčere, ki mi je pa bila namenjena. Pred      hišo      na Visokem smo imeli ozko klopco in na to sva  A
in prav lepo je sonce sijalo. Stal sem pred      hišo,      in ko sem gledal proti Debelakovi brvi, sta  A
Jurija sem poslal po Agato. Z njo je pridrla v      hišo      vsa družina, in ko se je izvedelo, da hočejo  A
tolažba! . / . / stran 150 . / XI Nad mojo      hišo      je ležala Gospodova roka.Težka kakor železo  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA