Taka je bila prva misel starčeva, ko je bil graničarju glavo pretipal in videl, da je samo malo udarjen, čeravno še na pol v nesvesti. Vendar Štivrnik je bil dobra duša, usmilil se mu je ranjenec in, kakor je že nerad sam sebe in svojo hišo v sitnosti mešal, sklenil je naposled pomoči iskati ubogemu človeku. »Mrzlo je, morda bode prišel kdo kmalu iz krčme tod po potu ali pa ne; pijanec je živina, ne spraviš ga z lepo od vina ko medveda od uljnjaka.