hišo (1.901-2.000)

mesta, sem torej sedel brez dela na klopci pred	hišo.	Glodalo mi je po možganih: kaj je mogla, pri	A
točo, da je tvoje prašičke jahala nad tvojo	hišo	in da se je s hudičem rada imela.« Planil sem	A
stran 154 . / vsakim bitjem, ker je prišla nad	hišo	sramota, da sem moral gledati v zemljo in nikamor	A
prišla Jošta Schwarzkoblerja vnukinja v mojo	hišo,	vendar nisem omenil umora, za katerega je moj	A
zanesljivo povedal, ali sem kaj opazil v zraku nad	hišo	ali ne.« Poslušalstvo je bilo s tem odgovorom	A
na trg ter se ondi ravno pred Fruebergerjevo	hišo	med sabo poslavljali.Stari pl. Frueberger se	A
pristavili k ognju. Agato so zaprli v mestno	hišo.	Niso je zapustile ne mesarica ne pekovka ne mati	A
brez konca in kraja in odprla sta mi celo svojo	hišo.	Po ti hiši se je takrat vlačilo majhno dekletce	A
torej, da je prišla Margareta Wulffingova v	hišo,	da mi je stregla.In kako mi je stregla!	A
da je zadnji del prišel na sprednje mesto. »	Hišo	je vzdignilo!« je zaječal starec in takoj mu	A
ga hočete spraviti? Kam drugam nego v našo	hišo,	gori na vrhu Zale!Posteljo imamo in belega perila	A
hlapci, počakajte vsi, da vam pokažem pot v	hišo!	l Nato odide.	A
kanoniku Amandu, ko so ga odnesli v Mrakovo	hišo.	« Kaplan Andrej nadaljuje: »Ko se je kanonik	A
edino zveličavni veri. In odvedel sem ga v svojo	hišo	in ga skrival nekaj dni, da ga niso zasačili	A
Trešči jo na mizo, rekoč: mKo smo sprejeli v	hišo	tega papista, pregrešili smo se proti svojim	A
oboroženi hlapci ter nas vse polové in vklenejo. In	hišo	nam zapalijo in odženó živino in ugonobé vse	A
Pritirajo ga v vežo in iz veže na plan pred	hišo.	Bila je jasna, toda že precèj hladna noč.	A
ravnici, katero vidite še dandanes za Mrakovo	hišo.	mUgodno vreme je,l izpregovori nekdo izmed sinov	A
bregu in bi iztaknili satanovega služabnika pred	hišo	v mrazu!In čudim se, da jih še toliko časa ni	A
Dozdevalo se ji je, kakor bi čula govorico pred	hišo.	In če se ni motila, bil je to glas nje hčere	A
Hov, hov!l mZdi se mi, da govori Katrica pred	hišo.	l mS kom naj bi govorila?l	A
prižgi tresko! Takoj mi ga morajo prinesti v	hišo	nazaj!l mOj, ta živalca, ta živalca!l vzdihuje	A
krščeni ljudje in prinesite posteljo iz mraza v	hišo	in na gorko. Luka in Andrej, vstanita in storita	A
in izpregovori: mPojdi, Katarina, stopi pred	hišo	in ozri se v dolino proti Lučinam!l mIn kaj	A
Semkaj gredo. Stopi pred	hišo	in videla boš, da je tako.l Katarina stopi pred	A
videla boš, da je tako.l Katarina stopi pred	hišo.	In ko pogleda v dolino proti Lučinam, vleče se	A
/ . / stran 50 . / Strahoma stopi zopet v	hišo.	Mirno leži kanonik na postelji, a njega obraz	A
v velikih mukah. mStopi zopet na plan pred	hišo	in poglej, ali že dohajajo! Dozdevalo se mi	A
dvakrat že čul pasje lajanje.l Stopila je pred	hišo.	Sonce je sijalo na visokem nebu in iz bližnjega	A
ljubljanski ranar, Conrade!l Zdajci stopi v	hišo	nekdo izmed došlih hlapcev.Bil je mlad človek	A
tisto jutro ležal na nosilnici pred Mrakovo	hišo.	Odpravljal se je na dolgo pot, ali skrbi mu ni	A
prav pošteno. Morali so ga odnesti k očetu v	hišo,	in ko so ga loški ranocelniki preiskali in pretipali	A
. / . / stran 81 . / Ko sem stopil doma v	hišo,	zbrani so bili že vsi domači.In vedeli so že	A
pod streho in sodne pečate so mu prinašali v	hišo,	da mu kar živeti ni bilo.Pa poglejte sedaj!	A
spoznali me niso. Prišel sem pred Repnikovo	hišo	in oblanice, viseče izpod strehe, pripovedovale	A
In po pravici rečem: Nič rad nisem zahajal v	hišo,	odkar si je dala opravka s Pečarjevim.Odkar	A
bilo odprto okno, da sem videl ravno k mizi v	hišo.	Pri njej je sedala Lenka in glavo ‒ morda jo	A
povedano, tudi jaz sem si želel otročička v	hišo,	ker je bilo to ponižno, tiho in človeku takó	A
bo napačno hodilo!l Ko sem doma odložil in v	hišo	znosil vse, kar sem bil vzel v Vinharjih, molčal	A
je bilo prav, da se ni govorilo. Zunaj pred	hišo	pa sem videl sledove, ki so se vlekli od okna	A
mislite, da sem ga vrgel pod klop ali pod kap pred	hišo!	Bog ne daj!	A
in hitro sem skočil po veži k skladanici pred	hišo,	da prinesem še nekaj suhljadi in jo vržem na	A
ponesem.l In vzel sem jo k sebi in jo odnesel v	hišo.	Ti moj Bog, bila je lahka kakor jesensko peresce	A
imenu našega Gospoda Jezusa si zopet prišla v to	hišo,	in vse nama bodi oproščeno, kar sva zagrešila	A
ničesar. Jesensko jutro pa se ustavi tam doli pred	hišo	debelega našega župana tisti znani ubožni voziček	A
dal v šolo, češ: mPrav gotovo pride v škofovo	hišo	in mogoče je, da se spričo bistre glave še vzpne	A
očetu. V Podsteni sva obstala pred Jernejčevo	hišo;	vse je bilo kakor v skrinji. Okrog oglov vse	A
bi te ne vzela, da me nisi vrgel. Pojdiva v	hišo!	l Tam pri hlevu pa je stal hlapec Gašper in se	A
To je bila meni namenjena ženska! mPojdi v	hišo,	prècej pridem za teboj!l To rekši, trenila je	A
ubila, če bi mi ne bil ušel ta zajec! Le v	hišo	pojdi, samo preoblečem se, potem pa vse uredimo	A
potem pa vse uredimo!l Odšla je v gorenjo	hišo.	Bila je čedno opravljena, ali hotela se je obleči	A
tudi ničemurna, zelo ničemurna. Stopim zopet v	hišo,	kjer je za mizo z zadovoljnim obrazom sedel	A
Jernejec. mAli nista morda prišla v pošteno	hišo?	l mV pošteno hišo sva prišla!	A
nista morda prišla v pošteno hišo?l mV pošteno	hišo	sva prišla!No, pa je Miha tam zunaj nekaj videl	A
da ni bila nič napačna. In ko je prišla v	hišo	še mati Jernejka ter postavila pred nas pečene	A
jesenskega večera zopet stal pred Brentačevo	hišo	ter sopel vase tisto voljno sapo, ki piha okrog	A
upal sem, da me bodo veseli tudi drugi. Pred	hišo	se mi vsili v pogled gostilniško znamenje, dolge	A
čudil, kadar je tako? ‒ kar stopi iz izbe v	hišo	človek, in povem vam, bil sem omamljen, omočen	A
je gledala, da sem rajši umolknil. Vrnem se v	hišo,	kjer je družina tičala okrog peči ter se šepetaje	A
koze in goveda!« je dejala mama in me vlekla v	hišo.	»Ne koze in goveda!« sem bevsknil.	A
pred cepetajočim metalcem na tla, se je pred	hišo	na Poti v neznano 93 razlegel gromoglasen BUUUM	A
O, drugo jutro pa je bilo kaj videti! Pred	hišo,	ki je hosti bila najbližja, je ležala velika	A
mladih sanj. Vsa omagana je šla na vrtec za	hišo	in se razjokala med gredicami zelenjadi in cvetic	A
vendarle in postreči mu je treba. Stekla je v	hišo	in prinesla kruha in medice. »Zakaj ne sedeš	A
imenuje Stari trg. Pred veliko, na široko zidano	hišo	je obstala in brcnila ob vrata: »O, nemarnè	A
mogoče!« »Hoste tam res ne bi imela, zato pa	hišo	kakor grad. Imenitna, bogata gospa bi bila,	A
tlake. Komur ni do tega, da bi pomagal graditi	hišo	miru in molitve, ki bo blagoslov za vas in vaše	A
je navajen ni bil. Pred veliko Pljuskarjevo	hišo	je stala dolga vrsta tovornih vozov.	A
zatrobil, kočija se je ustavila pred Trlepovo	hišo	v Malem Gabru. Iz hiše so bušili Trlep	A
še Nace povedal svojo. »Ko bi gospoda šla v	hišo?	« je Trlep vabil gosta. »Da ne bomo tu stali	A
sva prišla.« »Bog vaju sprejmi - pojdimo v	hišo!	« je še povabil, a po obrazu mu je za tren oči	A
Sinovi so se zunaj spogledali in prigrmeli v	hišo.	»No, tu so,« se jim je oče nasmehnil	A
in hudičem, če se odloči, da bi prišla v našo	hišo!	« je Janez tiščal pesti. »Pa le naj, saj se tudi	A
se odpeljala. »Bregarjeva Ančka ti pride v	hišo,	da ne boste brez ženske roke.« Opat	A
molči.« »A kdo daje pravico opatu, da te kar v	hišo	pride strahovat?« »Nemara misli, da	A
takega očeta sin že zdaj prišel v našo pošteno	hišo,	« je neusmiljeno pridala. »Kaj?!« je	A
France pa je nemara le preveč črnil Trlepovo	hišo.	Zlo, kolikor ga je kriv, je treba popraviti	A
veselo sonce se je vlivalo med prijatelje. Pred	hišo	je na ulicah žvižgal paglavec in z bosimi nogami	A
prineslo?« ga je nedolžno vprašala in povabila v	hišo.	»Po Temeniški dolini sem se kisal,«	A
»Pri Jeraju v Velikem Gabru ti imajo polno	hišo	lepih, zdravih deklet, pridnih in močnih pa	A
»Kaj še! Saj je kar v	hišo	vzel tisto seme svojega greha!« »Pa	A
umirili in razmeknili, ustavila pred Trlepovo	hišo.	Iz nje so stopili opat, dva patra in šentviški	A
Trlepi. V veži je večala punčka, silila je v	hišo,	Ančka jo je nerada prinesla noter. Otročiče	A
XXIV. Pred Trlepovo	hišo	so stali domači, Stabè in Vrbičev gospod.	A
spomenik starobitne domačije. - Vrnil se je v	hišo.	Obraz se mu je svetil in srce mu je bilo polno	A
med njimi in se glasno smejala. A ko je v	hišo	stopil on, je zavpila še glasneje, mu zakoracala	A
hoste je tulil čul. Po večerji so sedeli pred	hišo	in se pogovarjali. Kar ti je izza vogala	A
na postelj.« Vozniki so prenesli omočenca v	hišo	in se odpeljali. »Saj se bo izlizal	A
Nak, kaj drugega bo.« Vrata so se odprla, v	hišo	je stopil mestni človek sam. »Ali sem	A
koraki, Pljuskarica se je veselo zgenila, v	hišo	je z Ančko stopil Matevžek. »Kje pa	A
Trlepovine, nekoliko postala in tiho odprla vrata v	hišo.	»Gospod, pomagajte, pomagajte!« je Pljusk	A
Zakotnik dremlje in se greje na solncu pred domačo	hišo	pa po hosti hodi in zdrav je in krepak.Kakor	A
v obotavljanju slačil, ko je bil prišel v to	hišo	trpljenja in smrti ‒ oblačil se je kakor bi	A
tujemu človeku še celo ne! Stopil je pred	hišo	in se ozrl proti zapadu.Čudni oblaki so se trgali	A
privoščil tudi besedice ne. Naposled pade v	hišo	poštni sel z Janezovim pismom. Marički piše	A
koraki je zapustil preplašeno Maričko. Pred	hišo	mu je znova šinila skozi ude kipeča togota.	A
pesem, je oblilo v cvetoči sadni vrt posajeno	hišo,	da je zažarela z mahom porastla streha in so	A
»E, samo v druge roke.« »Saj to je: Izdaj	hišo	svojega očeta, pa gre na nič, kar še imaš.«	A
jeza božja je to.« »In strela poči, kakor v	hišo,	iz katere so lastovke pregnali.« »Stari se mi	A
kakor vprašala, ko je hitel po stezi pred njeno	hišo	sosed Kotar. »Kaj je še ni?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani