hišo (1.501-1.600)

hitro mati! V mestu, tam imam veliko in lepo	hišo	- le brž mati!“-	A
pa vi, mati? Prišel sem mimo in sem stopil v	hišo,	da pogledam malo k vam.“ Govoril je počasi	A
zunaj. Tudi tod mimo je prišel in je poklical v	hišo;	ko sem stopila k oknu, ni bilo nikogar več	A
njegova senca in se je izgubila za pisarjevo	hišo	...“ ”Umrli so!“ je dejal Tone mirno in je	A
krajih, po neznanih ulicah, prišla sta v veliko	hišo,	zmerom po stopnicah navzgor in v veliko izbo	A
skoro do obraza, glavo oprto v dlani ... Hiša za	hišo,	vse izbe so enake.Zrak je samega beraštva poln	A
tja, to je postranska stvar. Pred občinsko	hišo	je bil postavljen slavolok, pred pošto slavolok	A
samotna - barčica na neizmernem morju. Pred	hišo	stoje sosedovi in kličejo.Malhe čez ramo, na	A
zaradi njega. Tisti plot pa je bil ob poti za	hišo,	blizu krčmarja; samo pijanci so hodili mimo	A
Zakaj glej, stopila sem na prag, in če me v	hišo	ne pustiš, te ne bom prosila!“ Smehljal se	A
in ne vrne se več!“ Stala sta pred visoko	hišo	z očrnelim zidom in majhnimi, na redko in nepravilno	A
se je po naključju; ampak takoj, ko je videl	hišo	in izbo, je rekel: ”Kako pa bi moglo biti drugače	A
kamenitih stopnicah, po kmetski šegi zunaj na	hišo	prizidanih, se je vdrugič prikazal tisti prešerni	A
tukaj, takorekoč sredi mesta, stopnice zunaj na	hišo	prizidane, kakor da se je bil mojster prepozno	A
ukrenil? Troje stvari je napravil: priženil je	hišo,	navadil se je bíti s peto ob tlak in brado si	A
stopil na tiste pozabljene in po neumnem na	hišo	prilepljene stopnice, je stal in čakal s sklonjeno	A
prirojeno, da ne morejo videti kamenja pred	hišo,	svojo ali tujo. Ravno tako starinsko je znotraj	A
samo, ko je sedel o lepem pomladnem jutru pred	hišo,	obšlo ga je dotlej neznano hrepenenje, da bi	A
je tako prostran. Postala sva pred sosedovo	hišo	in prišel je Tone, ki je imel tudi veliko vrečo	A
in star je šel po stopnicah, je stopil pred	hišo.	In tam, pod svetlim soncem, ga je obšinila misel	A
času sta sedela stari oče in stara mati pred	hišo	na klopi.Zadnja rdeča zarja se je svetila izza	A
bratstvo drži! - Pavel Negoda si je ogledal	hišo	od zunaj; ogromno trinadstropno poslopje, vse	A
so mu šklepetali, ko se je vračal domov. Pred	hišo	ga je spreletelo kakor daljna misel; ni bilo	A
zazéhal je, ozrl se naokoli ter se vrnil v	hišo	z lenimi koraki.Od daleč se je oglasilo drdranje	A
izposojenimi besedami in se trudi, da bi zgradil novo	hišo,	ali morda celo tempelj.In ko ga obsenči to grenko	A
/ . / stran 11 . / spogledali iz dna. Pred	hišo	je semenj; tam so barantači, mešetarji, cigani	A
je opomnil učitelj Šviligoj. Stopili so pred	hišo,	ogledavali so spredaj, ogledavali na obeh straneh	A
Šel je mizar in se je čudil. Ko je stal pred	hišo	in tesal rakev iz težke hrastovine, so prihajali	A
Dal Bog, da bi ne živelo!“ Pred	hišo	je stala debela ženska in je gledala s čemernim	A
zbirali se v jarke. Stopila je v cerkovnikovo	hišo.	”Kje pa je mož?“	A
je pri srcu, če se domislite tistega vrta za	hišo?	...Senčen vrt; ne od okna ne s ceste ne prodre	A
šel ne na polje, ne v gozd; zaklenil se je v	hišo	in ni govoril z nikomer.Sedel je opoldne za	A
celo ne. . / . / stran 11 . / Ustavil je pred	hišo	in je skočil z voza, vrgel vajeti hlapcu ter	A
Kako boš pa plačal?« »Saj imam še	hišo?	« »Nimaš je!«	A
naglas. »Kdor ima denarja, naj stopi v mojo	hišo,	ne bom mu branil.Ampak zastonj ne napajam postopačev	A
in nikoli več, dokler ni zapel pred njegovo	hišo	boben svojo pesem. Zgodilo se je natanko	A
harmoniko, še enkrat se je ozrl na svojo rodno	hišo	in po cesti navzgor proti krčmi, nato pa je	A
o Marko! Oskrunil si jo, prodal, svojo rodno	hišo,	majko!Tuji ljudje hodijo po izbi, razbijajo	A
»Dobro jutro, botra!« In je stopil v	hišo.	Prinesla mu je vina in belega kruha, Marko pa	A
24 . / boš denarja, oženil se boš, priženil	hišo,	polje, travnik, nato si boš kupil še to in še	A
res, kar pripoveduješ. Zapravil, zapil si pač	hišo	in polje in gozd, pa je ves svet tvoj.No, blagor	A
veliko denarja ima že pač, kupil si je že morda	hišo,	morda se je že oženil.Rad bi jo videl, snaho	A
poštena ženska, dobrotljiva botra. In me povabi v	hišo	in mi prinese na mizo kruha in vina.Pa bodi	A
Ujec je bogat in velik gospod.	Hišo	ima v dvoje nadstropij, belo hišo z zelenimi	A
velik gospod. Hišo ima v dvoje nadstropij, belo	hišo	z zelenimi okni.Če bi stopil človek na najvišji	A
gnoj. Ni ga v tej dolini, o Gregor, ki bi imel	hišo	in hlev.Kadar se domisli Ali paša, požene na	A
Tvoja je bila. Glej to belo	hišo	ob cesti, tako tujo zdaj in žalostno!Tvoja je	A
poskočili! Ravno takrat pa je Mazinček doli pred	hišo	pretepal nekega fanta, ker ga je prašal, kedaj	A
ugledal ob oknu Heleno; pozdravil je ter stopil v	hišo.	Helena mu je prišla v veži naproti.	A
nasutim kamenjem, za robidami, prijazno belo	hišo	z zelenimi okni in rdečo streho.Toplo je bilo	A
sonca blagoslovljena, cerkev na holmu, belo	hišo	sredi cvetočih jablan ... vso to tiho srečo, ki	A
in so se napotili v vas. Prvi je stopil v	hišo	svoje neveste in je ostal na pragu, kakor berač	A
saneh s četverimi vranci!“ Drugi je stopil v	hišo	svoje matere, upognjen in plah je stopil.Mati	A
pozna leta, da te vidim!“ Tretji je stopil v	hišo	svoje družine, stal je na pragu v sramu in bridkosti	A
sem se smejal, ne vem zakaj, in sem se vrnil v	hišo	in sem pozabil nanjo.Tako sva se seznanila.	A
bridke čase. Nekega jutra, ko sem stopil pred	hišo,	sem ugledal psa, ki sem ga poznal iz doline	A
Stopila je časih na prag, pogledala je tudi pred	hišo,	todakazala ni prav nobenega posebnega zanimanja	A
že pozneje. Ves tisti čas je bil daleč za	hišo,	pod kozolcem, priklenjen domači pes, sivi sultan	A
zoprnih sanjah sem bil slabe volje. Šel sem pred	hišo	ter sem napodil s hriba vso zaljubljeno drhal	A
šumeče travnike in nad vso to živo krasoto belo	hišo	z zelenimi okni in visoko streho, hlev za hišo	A
hišo z zelenimi okni in visoko streho, hlev za	hišo	in v hlevu petero marogastih, belorjavih goved	A
sanje zaupljive, kakor sanje otroka. Pred belo	hišo	stoji in premišljuje: ”Tam stanujejo blagi ljudje	A
pa je govoril dalje. ”Debeli ste in rdeči,	hišo	imate, in belega kruha zadosti in starega vina	A
Popotniku je pri duši, da bi ... o, da bi zažgal to	hišo,	okradel tisti grad do zadnje smeti, ubil najspodobnejšega	A
hiše do hiše; in kjer se je ustavil, nad tisto	hišo	so ugasnile zvezde. ”Greh!“ se je prestrašil	A
izmislil Peter in je vzdramil opolnoči vso županovo	hišo	in je podil po dolini, da so se ljudje križali	A
Borovje in si postavil ob glavni cesti krasno	hišo	z balkonom in verando.Lipe je nasadil pred njo	A
pošepava že, kolikor pač more, po izbi in pred	hišo.	Ena perot ji skoraj čisto manjka; ostanek visi	A
poslednje olje, samo zategadelj, da je prišel v	hišo.	Tako je biljška fara dobila svojega pravega	A
SLAMNIKI Ko sem stopil na prag pred	hišo,	se je bil že polegel veseli šum in trušč ter	A
”Pozabil je na bankovce; v veži ali pa pred	hišo,	tik pred pragom mu bodo padli iz pesti; odprl	A
mano je bilo še par kmetov iz Brezovice; pred	hišo	si sežemo v roko, lahko noč, oni krenejo na	A
se pripeljali mimo Šrangarja, je zacvilil za	hišo	pes z zategnjenim, hripavim glasom.Vsi so se	A
zategnjenim, hripavim glasom. Vsi so se ozrli na	hišo,	ki je stala v temi tiha in črna. ”Tam je	A
”Kam bi spravil bankovce? Za	hišo	jih bom spravil, pod drva jih bom zakopal!“	A
vesel in okovi na rokah so zarožljali. ”Za	hišo,	za hišo sem jih spravil!Dobro se spominjam,	A
okovi na rokah so zarožljali. ”Za hišo, za	hišo	sem jih spravil!Dobro se spominjam, pod drva	A
to povej: kam pa si spravil bankovce?“ ”Za	hišo	sem jih spravil ... pod drva zakopal...Rad bi spal	A
Prijela sta Luko obadva in sta ga nesla v	hišo;	krčmar je vzel plahto z voza, zganil jo je ter	A
opravka z menoj; kako pa se je zalezel k meni v	hišo,	to sam Bog vedi.Moja hči se ni spremenila v	A
vzdignil v zrak velik rdeč plamen ravno nad našo	hišo.	Za hip ga je ovil oblak gostega, črnega dima	A
...“ Zunaj, mislim, da pred sosedovo	hišo,	je zacvilil pes; žalosten, zategnjen glas je	A
- Nato sem prišel v veliko	hišo,	kjer je bilo vse polno otrok. Skoro vsi so bili	A
stresel za ušesa in me je peljal v veliko črno	hišo	kraj mesta.Tam so živeli sami siromaki in malopridne	A
gnojnica iz velike mlake, ki se je širila zad za	hišo	prav do bregovitega vrta, posajenega s češpljami	A
pogledom. Vozovi so obstali pred Baltičevo	hišo.	Nežika je skočila na cesto in gospá Baltičeva	A
* To je tako, če si stavi človek	hišo	brez zidarjev in brez polirja! Zakaj	A
dan - vroč sončen dan je bil - sem stal pred	hišo,	ko je pripeljal Tone mimo težko naložen voz	A
konja ter se ni več ozrl po meni. Šel sem v	hišo	počasi, s sklonjeno glavo, brez misli in pameti	A
služkinje. N�, saj še niste takó stári, in	hišo	imate ... Prav pámetna mísel, izvrstna mísel!	A
Zdelo se mu je, da že vidi tam visoko črno	hišo,	strme stopnice, mrzlo, gluho izbo - in minil	A
Ksenofonu se je zdelo, da je stopil v kmečko	hišo.	”Ta divan pa kar skozi okno!“ je rekel, ko	A
ob letu pa je zažgal svojemu krušnemu očetu	hišo	ter je izginil brez sledu ...Razumem tistega cigančka	A
dobimo boljši kup drugje! Poglejte tisto novo	hišo	na trgu, - ravnokar so napravili okraske na	A
stran 226 . / Smrt je položila svojo roko na	hišo,	na splašena srca.S silnimi perotmi je plahutala	A
je odšlà nekam v vas, otroci pa so bili pred	hišo.	Okrog babičine postelje, po odeji, po vzglavju	A
ulica ne bo nikoli: rakev iz hiše, postelja v	hišo.	Spočetka se nisva posebno zmenila za ljudi	A
uro in tisto minuto, ko se prikaže voz pred	hišo;	ne za hip prej in ne za hip pozneje; krvi ni	A
in ni videl ničesar, spoznal ni nikogar. Pred	hišo	je postal, sopel je težko in v prsih mu je utripalo	A
počasi, iztegnil je roko in je pokazal na samotno	hišo,	v mesečini plamenečo. ”Čigava hiša pa je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani