Pavleka ni bilo z Rov domov, mati Mozolka je še v dolini s hlapcem turščico osipala in Polonica je pripravljala večerjo. Ta je bila skoro gotova in deklica je sedla, ko je pričelo na Rovih zvoniti stricu Blažu, za hišo na kup desak, kjer sta se včeraj zjutraj poslovila z Nandetom. Včerajšnji in današnji dogodki ‒ vse ji je brodilo po glavi in, če ji je prišlo vprašanje v misel: kaj sedaj, kaj početi, vedela ni odgovora; najrajša bi bila šla od tod, proč, daleč proč, da bi je nihče ne našel več, ni mati ni drugi ljudje!