»Eno vem, gospa, da nikomur na svetu ni dovoljeno, delati s kristjanskim človekom kakor z divjo zverjo; in dalje vem, da ni vreden plemstva človek, ki pomaga uprizoriti tako sramoten lov na človeka.« Gospa Juta je prikrila svojo užaljenost. Nasmehnila se je ošabno in zbadljivo zaklicala: »Če pridete v Čedad in vidite lepo Katarino Zoranovo, vprašajte jo, kakšen je razloček med pevcem, ki obleče volčjo kožo, da se prikupi svoji dami, in pa med gospodarjem mogočnega gradu, ki se preobleče v rokodelskega pomočnika, da se prikupi navadnemu meščanskemu dekletu.«