Kmalu se je strmina uleknila in za drevjem se je odprla obsežna jasa. Tam je bilo Ložniško sedlo, tam se je h Kozjakovim prsim privijal nižji in skromnejši Dobrač, tam je bilo znamenito križpotje, kjer je sameval preperel starinski križ, vabeč popotnika, da se spočije na njegovi mehki tratici. Učitelj ga še ni videl, vendar ga je slutil med sencami svetlega mraka.