nova beseda iz Slovenije

H (101-200)


poslovila. Bil je poldne in napotil sem se      h      kosilu.V gostilni sem naletel na dva narodna  A
Podorehar... lovim pomladni veter in iščem človeka,      h      kateremu bi se zatekel, kakor išče izgubljen  A
Tudi zavest se je naveličala. »Pa pojdimo      h      hudiču!« sem spustil zadnjo bilko.In sem šel  A
hudiču!« sem spustil zadnjo bilko. In sem šel      h      hudiču.Telebnil sem na dno prepada, dvajset  A
tako!« se je nasmehnil in se na peti zasukal      h      kovčku. Položil je mape na mizo ter  A
Peter Majcen, hitro odložil mapo in se obrnil      h      kovčku, da bi ga izpraznil. Kmet je  A
poudarkom rekel Peter Majcen, ki je počepnil      h      kovčku in začel prebirati knjige.»Upam, da me  A
koso...« je zamrmral Peter Majcen in se obrnil      h      kovčku, da bi pobral iz njega še svinčnike,  A
se je večkrat ustavil, da bi privil mladiko      h      kolu in potežkal grozd.Jankec je počakal in  A
putrih, stopila k sodu in potrkala po njem. »     H      koncu gre, h koncu!« je rekla.»Pogrebci pa so  A
stopila k sodu in potrkala po njem. »H koncu gre,      h      koncu!« je rekla.»Pogrebci pa so zmeraj žejni  A
si postlali. Potem so Bosanci sedli za mizo      h      kartam, Levi se je spravil v zdič in pripovedoval  A
Zjutraj so vstali: Levi je šel molče      h      koritu, umil zobe in si jih položil v usta,  A
in izgini!« poreče. »Pa še ti!« se bo obrnil      h      Kati. Prišel je po stezi za živo mejo  A
sitnaril, če večerja še ni bila kuhana. Zavil je      h      kozolcu, premetaval deske, prekladal opornice  A
Nasmehnil se je, si še izposodil denarja ter šel      h      kovaču in si naročil železnega.Pljunil je v  A
huda in dolga zima. S staro materjo je šlo      h      koncu.Zdaj se ni več zaganjala in tudi otresala  A
popoldne - in ko sem proti večeru spravil kocko      h      kocki, je manjkala približno polovica kosa iz  A
razumeš! ... Saj, kdor nič nima, se lahko zapiše      h      komunistom.Kar Obrekarjeve poglej.   A
najprej dolgo gledal vanj in ga nato položil      h      krčmarjevemu, kakor bi nameraval presoditi razliko  A
katekizma, ki so ji še ostali v spominu iz mladosti;      h      koncu pa se je tako razvnela, da je pred častitim  A
klicala jih ni. Spadala je - kratko rečeno -      h      tistim ljudem, o katerih po navadi rečemo, da  A
kapitala in vsak zločin na tem poprišču doprinos      h      končnemu preobratu, v katerega je naravnost  A
potem zapeli, je tudi on kaj malega zabrundal.      H      koncu pa sta mu vselej dve debeli solzi pripolzeli  A
Vsa zmešana je. Plane      h      Chriznichevim: „Moje meso!"   A
zažene na hodnik in teka od vrat do vrat. Vstopi      h      Francovichevim. „Moje meso!"   A
sam, se je kmalu spet razvedril ter se vrnil      h      kovaču, kjer je bil potem kuhan in pečen, kakor  A
imeti veselega, srečnega konca.« »Potem me pa      h      koncu pokličite,« je rekel Srečko in se obrnil  A
občuduje in jim poje v hvalo in čast. Jaz pa spadam      h      tistim nesrečnim ljudem, ki jih je pravični  A
je Dostojevskega Zločin in kazen. Sedel sem      h      knjigi, toda kmalu po prvih straneh, polnih  A
»Zato se mi pa mudi.« Obrnil se je      h      grobarju in rekel:»Martin, dajva!«   A
ustavil. Štirje fašisti so vzvišeno stopili      h      karabinjerjema.Razgovor je bil kratek.   A
zagodrnjal pob in naglo šel iz hiše. Zatekel se je      h      košatemu grmu zelenike, ki je rasel na ozki  A
sem rekel. Stopila je k meni, se spet obrnila      h      grobu in vprašala: - Ti ne veš, zakaj  A
doma. V . / Oktober se je nagibal      h      koncu.Gibki, mnogokrili jesenski veter, ki nas  A
Kuhar je obrnil dlan navzdol, jo pritisnil      h      kolenu in nato narisal tri stopnice do svojega  A
odkorakal za Žefom. Doma so vsi moški stopili      h      krsti in z združenimi močmi dvignili pokrov  A
jokajočo Kadetko. Odnesel sem jo na polico      h      grmu zelenike, da bi jo potešil. Popoldne  A
sem že rekla, živela je pri Vešpaju in hodila      h      Grudničarjevi Zori, da bi se izučila za šiviljo  A
zvijal okrog vodnjaka, tretji se je stiskal      h      grčavemu deblu stare jablane.He, to je moralo  A
konec pri pravljici je vesel.« »Potem me pa      h      koncu pokličite!« je rekel Srečko in sedel na  A
imeti za vsakega poseben bič. Stopil je torej      h      grajskemu mizarju, da mu je dal tri majhne brinove  A
mizarju, da mu je dal tri majhne brinove šibe, in      h      grajskemu sedlarju, da mu je urezal tri tanke  A
Pa ga niso. Kar na lepem so ga premestili      h      goriški policiji.On ni vedel, da so tu kakšni  A
njim in so oreh zaplenili. Pripeljali so ga      h      kasarni in ga spravili pod kap; kasneje je izginil  A
Molimo!« Otroci so pokleknili      h      klopi pri peči - in ker je bil gospodar jecljač  A
in ograjo. Postal je z vrečo, jo prislonil      h      kolenu, dvignil glavo k nebu in zamižal. »Lepa  A
kmalu je bil večer. I Zima je šla      h      kraju, prihajala je pomlad - in Martin Jakončič  A
življenje in niso vedeli zakaj, na primer, on sam.      H      koncu pa je še dodal, da tudi tatovi prinašajo  A
brez brk. Karabinjerja sta grobo pahnila Petra      h      koleslju in Moj Jezus je že lezel na kozla   A
Tukaj je nekam tesno in zatohlo. Sediva raje      h      kozolcu.« Tudi pobu je bilo v kapelici  A
Hotejčevka prišla po otroka, da bi ga nesla      h      krstu, ter sta vprašala, kako naj bo otroku  A
da bi ušel iz obroča, nato pa se je stisnil      h      koritu, opletal z dolgimi rokami ter se branil  A
z divjim krikom. Ustinar, ki je gnal živino      h      koritu, se je zakadil v Matica, ga zgrabil ter  A
Matic je hitro vrgel oba konca iz rok, skočil      h      grmu, odrezal novo palico, jo olupil z nožem  A
odgovoril. »Če ga ti ne boš prijel ga, ga bom šla      h      karabinjerjem bom!« je zagrozila Katra.   A
svoji košari in spet zagrozila: »In šla ga bom      h      karabinjerjem bom!« »Pojdi!  A
Matica »za šalo« napili ter ga nato poslali      h      Katri »v vas «. Pijani velikan se je res prizibal  A
karabinjerji poiskali nesrečnega Matica, ga privlekli      h      kasarni, ga dobro opljuskali z mrzlo vodo ter  A
zapomnil ta ukaz. »In da ne greš nikdar več      h      Katri!« je zakričal Hotejec in spet udaril s  A
odprl svoje velike, nejasne oči. »Nikdar več      h      Katri ...« je preplašeno ponovil. Očividno se  A
Kam pa boš šel?« se je nasmehnil Loputnik. »     H      Kokošarju,« je povedal Matic. »H Kokošarju  A
»H Kokošarju,« je povedal Matic. »     H      Kokošarju?Po kaj pa?«   A
tele proti reki. Matic pa je krenil naravnost      h      Kokošarjevim.Že pri vrtu je zaslišal Kokošarkino  A
palico do stržena, jo je vrgel v stran, stopil      h      grmu in si odrezal novo.In prav tedaj je zaslišal  A
tudi kam bi revež s svojo Srečo. Včasih je šel      h      kmetom kaj pomagat, da si je zaslužil svoj vsakdanji  A
je komisar spet potrepljal. Nato se je obrnil      h      karabinjerjema in rekel nenavadno prijazno:  A
že na oko tako bistrega otroka. Pob prileti      h      koritu, se ustavi, tišči roke na hlačnih žepih  A
napetimi obrazi strmijo v grapo. Drejc stopi      h      gruči in se tudi okrene proti grapi.Široko se  A
odrešilno bilko. Naglo plane na noge, skoči      h      knjižni omari in z mrzlično naglico išče po  A
in ceste. Častnik pozdravi, se strumno okrene      h      kamionu in ostro zavpije.Vojaki začno valiti  A
Bravo!« Stane se vprašujoče okrene      h      komandantu, kakor bi ga hotel pobarati, zakaj  A
»Peter!« Peter se naglo približa in sede      h      komandantu v avtomobil, ki se počasi premakne  A
žalosti, in za trenutek obstane; nato se okrene      h      komandantu in reče glasneje:»Pri Grgarju!  A
Petrove, Giustove in Sovine roke se približajo      h      kamnu in pometejo kupčke v dlan.Tone se ne zgane  A
Burja! ...« Telegrafist plane      h      komandantu in mu izroči listek.Nato ponosno  A
široko kretnjo pahne proti kuhinji: »Kar stopi      h      kotlu in zajemi za radio.Zaslužil je, boga mi  A
Najprej boš vse izkokodakala!      H      krilatcem te bomo pa že mi poslali!«   A
ozračje. Ženske se zamajejo, dvignejo gole roke      h      kosilnicam in obstanejo.Še preden se grmenje  A
jim gleda smrtna utrujenost. Stane prisopiha      h      komandantu, se spogleda z njim, pokaže po opotekajočih  A
bolestno zaječi. »Počitek!« reče Stane, se skloni      h      Gregorčiču in ga začne pobirati. »Dvajset  A
treskajo okrog njih. Stane pridrvi in plane      h      komandantu: »Popolnoma smo obkoljeni  A
ujetniki gredo mimo. * Stane sede v jeep      h      komandantu tankistov, ki stoje daje z zastavicami  A
zvonce, začel cingljati, da bi privabil ljudi      h      kupčiji: »Dajmo, ljudje, dajmo!« je  A
molčali; nekoliko nemara zaradi slovesnosti,      h      kateri so bili namenjeni, največ pa zaradi tega  A
po kostanj v ogenj!« In imel je prav, kajti      h      kosilu so bili povabljeni vsi pevci in pevke  A
»Mir, mir!« je zakričala Nanca in planila      h      klobčiču. »Babe, stran!« je zarohnel  A
govori Okrogličar in si mane oči. Nato se skloni      h      kravi in jo začne otipavati.Tinč pa se vrže  A
odreti! Ne je odreti!« zajoče Tinč in se stisne      h      kravi.»Ne je odreti!  A
se spet sesede na prag in obsedi. Delo gre      h      koncu.Zelenka še enkrat poroma v krogu in možje  A
tisoče vprašanj in odgovorov: morda me peljejo      h      kaki konfrontaciji.Ah, to ne.  A
krepko zategnil pas, pobral vrv ter stopil      h      Graparjevemu Petru.Pogovoril se je z njim o  A
Hvalov kozolec, kjer je ležal mrlič, skočil      h      Graparjevemu Petru, ga zgrabil za rame, se mu  A
pljunil v skrinjico z žaganjem, se je obrnil      h      Kuščarju in mirno povedal, da si on, Kuščar  A
se je znočilo, se je Venc naskrivaj potegnil      h      Graparjevemu Petru, da se posvetuje z njim,  A
pravicah o svobodi, enakosti in proletariatu,      h      kateremu se je s ponosom prišteval, da se je  A
ribah. Kadar je bil Izidor pri Petru, so sedli      h      kartam in metali »marjaš« skoraj do dne.Zjutraj  A
kilo, krepko zategnil pas, pobral vrv in stopil      h      Graparjevemu Petru.Pri mostu so se zakadili  A
brez brk. Karabinjerja sta grobo pahnila Petra      h      koleslju in Moj Jezus je že lezel na kozla   A
Martinček,« ščebeta Modrijan; v zadregi naglo sede      h      kameniti mizi in odpre »Il Piccolo«.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA