že (3.101-3.200)

krucenal. To pa ne, baba, si mislim, to je	že	od sile. Ona pa se ti nič ne ozira, nič ti	A
se ustavim v ozki ulici, da bi se uprl, ona	že	kliče pred bordelom.A povsod je tema, povsod	A
pred bordelom. A povsod je tema, povsod so	že	ugasle luči.‚Si ti, Pina?’ pravi glas na oknu	A
ustavila ob klopci in sedla; na drugem koncu	že	sedi starka z belimi lasmi in grižlja nekaj	A
vrnila neznancu poljub, je podvomil v vse to; a	že	se je vračala.In premagal je nemir v sebi in	A
vratih ustavi in se zazre na vrt. Nje ni več, je	že	odšla, a vse je, ko da se je pod kostanji, v	A
pasu! Samo da se nekdo ob tem razneži in jo	že	vidi ob sebi v čolnu in ji že kupuje rdeče ribe	A
razneži in jo že vidi ob sebi v čolnu in ji	že	kupuje rdeče ribe za okroglo vazo!In še nekdo	A
kupuje rdeče ribe za okroglo vazo! In še nekdo	že	rešuje njeno narečje in z njim sončno obalo	A
vanj, ker je naenkrat začutil, da ga pravzaprav	že	dolgo tišči.Takó zdaj že stoji ob vdolbini,	A
da ga pravzaprav že dolgo tišči. Takó zdaj	že	stoji ob vdolbini, ki je prepleskana s katranom	A
Dopoldan je. Skoraj nekako še jutro, a	že	dopoldan, ker gospodinje otresajo preproge in	A
še deteta, povita v dolge in ozke plenice, in	že	je grom avstrijskih topov, ki jim bobná uspavanko	A
omahnil v morje. No, zdaj, zdaj ga prav gotovo	že	orje kakor plug in aluminijasti krili mu dajeta	A
jutri prala.« Takó, jutri bo prala; koliko?	že	trideset let pereš?Petnajst let, odkar ni več	A
stolice na mizo, kadar drgne pod s krtačo, ki je	že	tudi stara sedemindvajset let. »Dober, praviš	A
Tudi pek Franc. Predober je, zjutraj je kruh	že	v prodajalni in on bi lahko odšel domov spat	A
kakor je bila z njim zmeraj. Zato ji je prav	že	to, da on vidi njeno trudnost in da ne gre njeno	A
Najbrž.« »Ciril pa mu jo je dajal!« »Njemu je	že	rekel, da je takó prav.Najbrž mu je takó rekel	A
sinček! Kot tale peresnik ti je visok, pa ti	že	vé, kakó se je izkrcal Garibaldi.Ali vam tvezem	A
Pa da!	Že	zaradi tega se je torej izplačalo, da ga savojske	A
odgovornost straže za morebitne jetnike; saj je najbrž	že	prej imel to podedovano dolžnost v sebi, samo	A
vanj, ko sem vstopil. Ker dvakrat sta mu dlani	že	hoteli izpod roke, a sta ostali pri prvem gibu	A
se je Maks prestopil; želel si je, da bi bil	že	čas izmene in bi ga poklicali v stražnico.Ker	A
drzneš, da bi bil soudeležen. Niti zdaj, ko je	že	opravljeno. Takó spet zgoščaš svojo hvaležnost	A
kakor da izprašuje sebe. »Bolj v zapor, kot sem	že,	me ne morejo vtakniti.« Spustil je ogorek in	A
kriv! Če umre, ostane samo blaznost, ki se je	že	pričela...Nočem...«	A
Nočem,« je še šepnil kakor bolnik, ki mu je	že	dolgo prej zdravnik dal uspavalno sredstvo,	A
mora tebi zgoditi nekaj nepopravljivega. Da,	že	kot deček veš, da se bo zgodilo. Pravzaprav	A
veš, da se bo zgodilo. Pravzaprav, da se je	že	zgodilo, čeprav ne veš kaj. Iščeš, tuhtaš, a	A
»A ne! Saj je bilo	že	v materi in je prišlo vame z njeno krvjo!Takó	A
materi in je prišlo vame z njeno krvjo! Takó je,	že	v nji je bilo.Kakor je že v materah črnih dečkov	A
Takó je, že v nji je bilo. Kakor je	že	v materah črnih dečkov.Prav takó.	A
ni niti črne kože, a si vendar posrkal strup	že	z materinim mlekom. Takó je pravzaprav vseeno	A
po takó neokusnem sredstvu, ko pa ima otrok	že	vse v krvi, v mozgu...Moj učitelj je bil bolj	A
stopa za tabo po sobi in drhtí, medtem ko se ti	že	pripravljaš na njegov prezir, ker si gotov,	A
Maks je hotel reči, da ni res, da je zdaj	že	povsem drugače, ker kljub razumljivemu pretresu	A
sploh izraz vseh izrazov za tiste, ki so bili	že	kot otroci umorjeni, čeprav ni tekla kri.Kakor	A
ljubljanske province v kraljevino! Čisto razločno se	že	vidijo poteze protiigralca.In čivkanje podgan	A
storil nalašč! Čakaj, soldatek, maščevanje	že	še pride!«In njena ponosna pisava in njena živa	A
me lahko speljati na led,« je rekel sergente	že	ves blaženo viseč na trnku, ki ga je bil hlastno	A
pred sabo v ti uniformi, si misli. A sergente	že	nadaljuje pripoved, ki je on v stražnici ni	A
Zakaj, viš, stvar ni tako preprosta. In	že	zgodaj Zjutraj, ko se ob pipah vojaki umivajo	A
zasvedral tudi vprašaj, na katerega ‚hehe’ vé	že	odgovor. »Fant nič ne sluti, ker se umiva ob	A
bilo spet sram, da mu je takó rekel. A sergente	že	udobneje sloni ob sodu in trka z nohtom sredinca	A
se jemljejo iz zadelane srednjeveške kleti. »	Že	štiri,« je rekel sergente in se začel raztegovati	A
bolj siv, hlad je bil še zmeraj rezek, a se je	že	pripravljal, da se počasi ublaži. »Kazen,« je	A
brezsmotrnost, krivda in smrt. A zadostuje	že	eno samo od teh treh, da ti izmaliči sonce in	A
nemira. »In vse te podobe te napadejo, ko si	že	odrasel fant. Odrasel!	A
ljudmi. A zadostuje samo bežen, bliskovit pogled,	že	si ujet v zlo.In takó se vse postopoma vrtinči	A
želje, da bi zavrl neusmiljeni plaz. A fant je	že	govoril v dlani. »Takó zvečer, ko sedimo za	A
potolaži spokorniške obsedenosti, vsi bratje so	že	slišali, vsi so ti rekli, da pojdi v miru, tudi	A
predrugačili srca!« Fant je molčal, ko da je Maks	že	odgovoril na njegov ugovor.A čez hip je odločno	A
pa ga nazadnje položijo na tlak, ležijo tam	že	tudi drugi na hrbtu, ker zdaj so se sprožili	A
zanje mora veljati red, in takó tisti, ki so	že	končali, zdaj drgnejo skorjasto kožo ležečih	A
po cementu telo, ki ne diha več. A brivci	že	kričavo vabijo novodošle, takó da je res treba	A
spodaj ob kopalnici, ker razkropljeni trop je	že	na prvem paštnu in je že načel naslednje stopnice	A
na . /\ .. stran 159 . \/ prvem paštnu in je	že	načel naslednje stopnice.In nekdo je tudi že	A
že načel naslednje stopnice. In nekdo je tudi	že	na drugem ali tretjem paštnu in bo prej ko drugi	A
takó še više gori, čeprav je gumijasti plašč	že	zdavnaj moral dospeti na vrh.Samo pridušen šepet	A
zmeraj hitrejše s tem, da se bližajo bloku in	že	tečejo, ko vstopijo, in mrzlično grabijo rdeče	A
v dolini bela zastava z rdečim križem, ki je	že	pred dnevi čudežno vzcvetela na beli stavbi	A
plahutanjem zavoljo nenavadne tišine teras kot	že	zdavnaj pozabljeno mahanje bele roke v neizmerno	A
oglata, nalivi na obrite glave, na oči, ki so	že	srepe, a jih bo lakota vendar kot zadnje uničila	A
vendar kot zadnje uničila? Zmeraj je takó, ko so	že	vsi udje raskav pergament, sta v lobanji tisti	A
neusmiljenosti, ko pa se je koža po celem telesu	že	tesno oprijela kosti in se potem še sama posušila	A
celo večnost počiva, medtem ko pred njim drugi	že	leze na gornjo teraso; in še zgoraj drugi, vse	A
»Saj grem.« A Tola je	že	tekel navzdol po stopnicah, hud, da lenari,	A
Pa tudi vé, da ga ima rad.	Že	takoj od začetka ga je občudoval, Anatola.Nič	A
a ta lastnost se je bila skozi dolge mesece	že	precej obrabila. »Vojske bo pa takó in takó	A
godbe. Tedaj je Maks skoraj zavpil: »Ti si jo	že	julija polomil s svojimi napovedmi!« Njegov	A
Prav ko da gre za dobrotno igro. Nehal pa bi	že	lahko s tem, nehal že enkrat.A ko se je njegov	A
dobrotno igro. Nehal pa bi že lahko s tem, nehal	že	enkrat.A ko se je njegov pogled ustavil na Paulu	A
Tudi Pierre ob svoji violini, čeprav je ta	že	sama po sebi tenkočutna in zmerna, da jo trobenta	A
odkar sta se vozova ob lokomotivi, čeprav so ju	že	enkrat izpraznili, spet polnila s kostmi v zebrasti	A
morebiti nekoliko manj, če niso takó stisnjeni, ker	že	šesti dan ni drobtinice za pod zob in za streho	A
si, seveda, kdo vé kako želeli novo obvezo, a	že	pogled na razkuževalno tekočino, na rumeno mast	A
bolničarji razkropili zdolž vlaka. Saj niti oni niso	že	teden dni nič jedli, a njihova telesa do odhoda	A
mislijo na praznoto v sebi; hkrati je zanje sreča	že	to, da so se bili sredi kaosa načrtno utaborili	A
zaboja, v katerem bi jo prevažali. Gotovo,	že	cela vrsta drugih je čepela in stala pod vozovi	A
je prenesel svoje reči v voz, ker so bili vsi	že	končali s prevezovanjem in je bil zadnji.In	A
»Sedeva?« »	Že	truden?« je poredno rekla in se ustavila. A	A
je roki izpod glave, si je rekel. Ona pa je	že	govorila hitro, skoraj ujedljivo. »Da, majhna	A
/\ .. stran 218 . \/ dalnega ritma. Mizice	že	krožijo v nji, oblaki na stropu bodo vsak hip	A
krivda,« je rekla in se nasmehnila. »Ali je molk	že	krivda?« Tedaj je pevka začela pesem znova.	A
Prespala bom pri vas, pravi. Tedaj so jo bili	že	videli na gestapu.Ali naj ji odrečem?	A
pomena, če je bo pravilno zmečkala. A zdaj so se	že	drugi zadihani vračali s plesa in Mario je sredi	A
odpeljali sestro,« je rekel Mario. Zdaj so bili	že	pred njo in Walter se ji je priklonil. »Kaj	A
prav zares zaljubljen vanjo, je pomislil, in to	že	toliko let.Še iz predvojnih časov, ko je igrala	A
zamišljeno zadrego. Da, a pod tem je zmeraj tudi	že	pripravljena živahna strast.Strast v malomarni	A
Deklè na obrežju. In naj bo kakršna	že,	seve, tudi takšno deklè za mornarje, samo da	A
tovornih vozov, ki bobnijo na mostu. Lokomotiva bo	že	onkraj Ribjega trga, ko bodo še drdrali čezenj	A
živinskih in tovornih vozov; zdolž celega obrežja so	že	in odrezala so mesto od morja.Ha, Symphonie	A
začeti. Saj to ni kakor šolska naloga, čeprav je	že	v prvem razredu srednje šole, medtem ko je Laura	A
videla ribje kraljestvo.« Hahaha, se smeje, a on	že	plava Lauri na pomoč, se z obema rokama oprime	A
škojero. Vsa zagorela, z olupljenim nosom, ki ima	že	novo, prozorno kožo.»Zapri usta,« bo kričal	A
bodo pokazale radovedne oči na oknih. In morje	že	izgine v daljavi in Laura je sama na školju	A
svetijo. A Renato, Branko in Carleto na produ	že	kurijo ogenj in naplavljena plutovina tli in	A
Laura se zasmeje. Zdaj ji pokriva	že	kolena in drobna školjka kuka tu in tam iz peska	A
njima nalašč obrnil, da draži oči. Tedaj je	že	Renato ob njiju in voda curlja z njega. »Gremo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani