In vrste pogledujejo na vešala, a nagonsko grejo za paro, ki uhaja iz kotlov in jih pelje v blok. In njihovo počasno lezenje postaja zmeraj hitrejše s tem, da se bližajo bloku in že tečejo, ko vstopijo, in mrzlično grabijo rdeče posode in sedajo za mize in se stiskajo v gneči. Mokra vrečevina se lepi k telesu, a ko se med mizami zajemalka potaplja v kotel, prežijo nanjo, ki je bila osemnajst ur nepretrgoma središče njihovega dihanja; potem nazadnje držijo obraz nad posodo in usta hlastno požirajo vročo brukvo.