že (2.501-2.600)

njen oče po oglje v gozd, kakor je hodil redno	že	več let kot oglar dobavitelj majhni fužini v	A
zvedeti; bil da je namreč »pijan ko zemlja«	že	tisto popoldne poprej; kako je prišel domov	A
sicer bi moralo biti njenega nerodnega Žoka	že	zdavnaj konec. Orožnika sta se oglasila tudi	A
»Zakaj pa ne, če me ljudje prosijo, saj sem	že	pet let vajenec v tem cehu!« sem odvrnil mirno	A
niste smeli umreti. . /\ .. stran 32 . \/ Je	že	vedela, zakaj.Bo že prav.«	A
Je že vedela, zakaj. Bo	že	prav.« Zdravljenje po sili Mudilo se mi je v	A
podnevi ždi obrnjen v steno, ponoči čepi in ječi	že	teden dni.Za vas sem zvedela po okoliščinah	A
o rojakovi bolezni; menil sem namreč, da je	že	davno v domovini na počitnicah, ker so bila	A
bila predavanja na vseučilišču vsa zaključena	že	pred dobrim tednom.Rekel sem ženici, da pridem	A
nepretrgoma uhajale k rojaku, ki sva se poznala	že	lepo vrsto let. Ta moj rojak, nadobudni slušatelj	A
nadobudni slušatelj filozofske fakultete, je bil	že	izza gimnazijskih let posebnež prav posebne	A
tudi v neverjetni svojeglavnosti. Tako se mu je	že	kot gimnazijcu dogajalo, da je naletaval na	A
vpis vprašanje: »Biti ali ne biti«, zakaj če je	že	imel denar pri rokah, je gotovo založil svojo	A
molče mi je ponudil drhtečo in potno desnico.	Že	prvi pogled me je prepričal, da je rojak hudo	A
izcedkom, ki je stisnil pol pljuč in oviral	že	srce s svojim pritiskom. Razviden je bil način	A
stanovanju. . /\ .. stran 36 . \/ Gospodinja je	že	zdaj izmučena, jaz pa komaj še diham; vsak drugi	A
tako po otročje, Čeček naš! Glej, voz te spodaj	že	čaka, v bolnici je vse dogovorjeno, da prideš	A
svojega nebogljenca. Spotoma sem zvedel, da so mu	že	popoldne odvzeli iz prsi blizu dva litra goste	A
Kmalu mu je bilo vroče, zakaj pri nas je sonce	že	pred pomladjo močno.Slekel si je suknjič in	A
Podrobnosti ne vem več, saj je od takrat poteklo	že	pol stoletja. Pomladni dogodek ni ostal brez	A
najhujše burje!« Oče pa je mirno nadaljeval: »	Že	vem, kako je z mojimi močmi.Prvi letošnji mraz	A
je zahotelo, da bi šel na Hrib, kjer ni bil	že	mnogo let.Po zajtrku sva se odpravila na pot	A
jasno izraženi modrosti, ki jo je oče zajemal	že	od nekdaj iz knjige Tomaža Kempčana. Iz tega	A
bolnik, veljak iz domačih krajev. Obredel je	že	mnogo zdravnikov, a povsod so mu menda kazali	A
raka, kolikor zaradi zdravljenja, ki je bilo	že	zdavnaj zamujeno, in še bolj mučno zastran načina	A
naj mu vsaj poizkusim olajšati težave, če se	že	ne dajo več odpraviti.Ko je kasneje obležal	A
tistemu zdravniku, ki pozna vašo soprogo in ji je	že	zapisal uspešno zdravilo?« »Saj sem bil že danes	A
že zapisal uspešno zdravilo?« »Saj sem bil	že	danes pri doktorju B., pa ga ni doma, ker se	A
svoji dobrosrčnosti tega ne zmore, češ da se bo	že	poboljšal, ko nastopi hujša sila.« Že sem bil	A
se bo že poboljšal, ko nastopi hujša sila.«	Že	sem bil pozabil svoj neslavni čin, ko se je	A
nesreča ga je zadela; prihitela je tudi moja žena	že	pred menoj gledat, kaj je.On pa ni spravil poleg	A
tolikanj ljubil! Če bi ne imel otrok, bi me danes	že	nesla Soča proti morju!Uh!«	A
Možička nisem več videl od blizu; ognil se mi je	že	od daleč v kako stransko ulico ali pa se obrnil	A
je zevala praznota. Popoldne, ko so se ljudje	že	razhajali, je prilezel k meni postaven možak	A
Kras!« Tisti trenotek sem se spomnil, da sem	že	večkrat slišal to ime v različnih zvezah.Bil	A
ni, koliko je mojega in koliko je vašega?« »	Že	vidim, vi ste natančen človek, še bolj kakor	A
Dolgo ni hotel nič slišati o zdravnikih, češ da	že	sam prežene »muhe« iz telesa; a ko je radi onemoglosti	A
odhitel proti kraju nesreče. Poznal sem moža	že	iz mladosti; njegov sin je bil moj vrstnik v	A
kot nižji uradnik. Bil je bolan na živcih ali	že	po naravi ali zavoljo neugodnih družinskih razmer	A
tudi vročico, pričakovali smo neugoden izid	že	v bližnjih dneh. Mož je ležal na posebnem oddelku	A
nas je, da smo »tiči«, ki znamo delati čudeže.	Že	dolga leta se ni počutil tako dobro, kakor zdaj	A
»Res, prečudno naključje!	Že	davno nisem mogel spati, tiste dni pa mi je	A
s tremi svinčenkami v glavi. Kdaj in ali je	že	umrl, ne vem. * * * Nič čudnega, kajne, da prenašaj	A
bolečine ljudje, ki jih je strojilo življenje	že	leta in desetletja, saj so bolečin vajeni kakor	A
vrata, češ naj počaka zunaj v čakalnici; opravim	že	sam. Rad se je umaknil.	A
stran 71 . \/ Velika razvalina Proti večeru je	že	bilo, ko so me klicali v bolnico.Odložil sem	A
bolnico. Odložil sem druge posle in šel tisti dan	že	v tretje tja, ne prav dobre volje. V najlepši	A
vam jaz ne morem dati nič boljšega, kakor je	že	naročil moj tovariš.Nocoj se lepo odpočijte	A
je veselilo, da jo je izkupil stari objestnež	že	ob prihodu v bolnico. Na moje vprašanje, odkod	A
ljudje dvomljive vrednosti. Soproga mu je umrla	že	pred leti od žalosti, letos so mu prodali zadnji	A
gradič, nakar se je preselil k hčerki edinki	že	ves betežen.Danes ga je dal njegov zet prepeljati	A
merico opojnine v večji čaši. Medtem je pomočnik	že	nastavil bolnikov trebuh; po debe li cevi je	A
gosti kuštri kar plapolali. Ko se je polnil	že	tretji čebrič, je bolnik globoko vzdihnil, rekoč	A
mogel ponoči počivati brez mamil in je začel	že	siliti iz postelje.To pa še ni šlo, ker so mu	A
maral dajati, plašiti ga pa tudi nisem smel	že	zaradi škodljive potrtosti. Tako sem se moral	A
/\ .. stran 81 . \/ Geto in drugo Geto je	že	takrat imel zveneče ime, ki ga je dal sloviti	A
visoke dvo- in trinadstropne hiše z obeh strani	že	od zunaj, naravnost odurne pa so bile od znotraj	A
godrnjal nekaj o trdosrčnih zdravnikih; morda ga je	že	prej kateri mestni zdravnik tako odslovil kakor	A
neznani ženi, želeč ji, da bi bila v bolnici	že	oteta. Zvonilo je poldne, ko je pridirjal bosopet	A
postarna žena ob postelji, ko me je zagledala. »	Že	od zore se mučiva in nikamor ne prideva.« »Hvala	A
vi umivate, botra?« sem vprašal babico. »Jaz	že	opravim spodaj v hiši ali pa doma,« je rekla	A
otroke« med Staro goro in Lijakom, in tega je	že	štirideset let; mož pa je kakor ostrmel gledal	A
zdirjal na kolesu proti Stari gori. Bila je	že	temna noč, ko sem prišel do starogorske poti	A
kurjo juho, gosto ko klej, saj se je kuhala	že	od jutra.Razredčil sem jo z vinom, ki je stalo	A
bolj prezebaš ko sredi zime. Večerilo se je	že	neko soboto, ko me je prišel droben možiček	A
hlevu ter se jezil nase in na druge. Bilo je	že	blizu osmih, ko sva se na koleslju odpeljala	A
proti Solkanu; mislil sem, da bom ob tem času	že	v Čepovanu pri delu in da pridem še pred polnočjo	A
odpravim delo, me popeljete še nocoj domov?« »Jaz	že	ne in moja kljuna tudi ne!Jaz sem hotel v mesto	A
svoje stvari, pojdite lepo počivat, jutri vas	že	kdo potegne v mesto.« Lotevala se me je razdraženost	A
teči prav počasi. Srd se je v meni polegal	že	pred Grgarjem, izginil pa je brž nad vasjo,	A
zanimala, ko me je tako neznansko zeblo tudi	že	v hrbet.Saj odprt koleseljček ni imel zadaj	A
se je nekaj ali nekje zataknilo, da se vleče	že	drugi dan in ne more nikamor.V občini ni izučene	A
je pošalila stara gospodinja. Preveč sem bil	že	zdelan, da bi se odzval na žensko objestnost	A
Poslali so pome, da pridem k ženi, ki je	že	drugi dan v porodni postelji in se ne more rešiti	A
in strokovni delavci, kakor so minerji, se pa	že	nejo sami, vrste se dvakrat in trikrat na dan	A
mož, ki je držal svečo. »Saj vidite, da je	že	več tam ko tukaj!« »Križem rok ne morem gledati	A
pa da ne more. Dobre pol ure kasneje sva se	že	vozila s kanalskim kmetom proti njegovemu kraju	A
prišla k porodnici opoldne, ko je bil prvi otrok	že	na svetu, drugega pa je našla v počezni legi	A
razkužil v dveh skledah, ki ju je imela babica	že	pripravljeni, in se lotil posla.Med mojim opravilom	A
dnevom domov. Drugi dan me je »razbojnik« čakal	že	na vse zgoda. Prinesel je košaro lepega kostanja	A
V nizu naših dogodivščin je bilo priobčenih	že	nekaj takih, ki opravičujejo vedro gledanje	A
mladenič, po stasu orjak, po izrazu in vedenju pa	že	zrel mož, ki ga je življenje že kakorkoli natrlo	A
in vedenju pa že zrel mož, ki ga je življenje	že	kakorkoli natrlo.Povedal mi je, da je sam zdrav	A
takrat odevala v pomladni kras. Mandeljni so	že	odcveteli, marelice in češnje so bile posute	A
otrok pa, hči edinka, mu ne daje mirno spati	že	od božiča.Dekle samo je, kakor je prav, a zalezuje	A
samo je, kakor je prav, a zalezuje in mami jo	že	nekaj mesecev edini sin znanega podjetnika in	A
bogataša iz mesta. Snubec ni napačen človek, dasi	že	bliže četrtemu ko tretjemu križu, a mnogo je	A
ni zaleglo; zdi se, da jo je uglajeni meščan	že	navezal nase. Kaj mu svetujem, ko ga obhaja	A
Drugi dan je res deževalo. Zgodaj se je	že	pojavil v moji poslovalnici znanec, ki ga je	A
življenje Ta zgodba je bila na kratko opisana	že	drugje; ker pa spada v spored dogodivščin, ki	A
Tretji mesec da je z njo drugače, drugi mesec	že	ne prenaša nobene jedi in pijače; smrt da je	A
nobene jedi in pijače; smrt da je neizogibna	že	bližnje dni, ako ne pride takojšnja pomoč.Pred	A
Delo in pot vam plačam pošteno, če hočete	že	naprej.« »Ne naprej ne nazaj,« sem ga zavrnil	A
Zakaj pa ne greste k tistemu, ki vam je bil	že	enkrat na voljo?Čemu silite vame, ko vidite	A
vleče, tako da sva se z Banjškarjem pomenkovala	že	iz dolgočasja. Moža je kajpada najbolj zanimala	A
Menda se vi ne branite denarja?« »Katerega	že,	vašega pa še celo,« sem rekel srdito in se ustavil	A
druge naj odidejo!« sem velel trdno in odločno. »	Že	zavoljo zraka in prostora.« Druga za drugo so	A
ali usmiljenje, ki mi ga je točno napovedal	že	mož v mestu; pridružila se je še skrb, kaj naj	A
bila ponižana in pol zvrnjena proti križu, ali	že	prvotno ali zaradi dolgega ležanja; zravnal	A
»Kakšno juho?« se je zavzela.	Že	predno sem naročil juho za bolnico in kavo zase	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani