Stari Žok je čepel v hiši in krehal; tudi od njega se ni dalo kaj prida zvedeti; bil da je namreč »pijan ko zemlja« že tisto popoldne poprej; kako je prišel domov, ne ve več natančno, zdi se mu, da je padel z ognjišča, zavedel pa se je šele drugi dan s pobito glavo in s polomljenimi rebri. Žoklja je pritrjevala in zagotavljala orožnikom svoje prepričanje, da ima pijanec dva angela varuha, zakaj sicer bi moralo biti njenega nerodnega Žoka že zdavnaj konec. Orožnika sta se oglasila tudi pri nas.