človek (701-800)

A resnice ni. Človek pred zrcalom Sivi	človek	strmi v zrcalo in se gleda. Sivo zrcalo, sivi	A
strmi v zrcalo in se gleda. Sivo zrcalo, sivi	človek,	sivo je vse. Ti.Jaz.	A
vzpenjam nad lastno bolest, zmagoslavno pojoč:	ČLOVEK,	NA POMOČ! Ko da ljudje Ko da ljudje imajo po	A
sije sonce, v senci drevja poje zlat ptiček:	Človek,	človek, človek, slajši je žival. Pomisli: to	A
sonce, v senci drevja poje zlat ptiček: Človek,	človek,	človek, slajši je žival. Pomisli: to slavčkovo	A
senci drevja poje zlat ptiček: Človek, človek,	človek,	slajši je žival. Pomisli: to slavčkovo meso	A
stran 114 . / Hudič, bi rekel Hudič, bi rekel	človek	in naročil še četrt vina. Ali ni umrlo ob 4	A
‒ njega ne bo. . / . / stran 116 . / Mrtvi	človek	On, med zvezdámi, med pajčevino srebrno pripet	A
O jaz, ki bi živel rad večno. In grem,	človek	rdeč, čez polje zeleno, nad mano po sinjem jezeru	A
tišine železni oblaki, o, jaz pa grem, grem,	človek	rdeči. Povsod je tišina: na polju, na nebu,	A
somraku so posinjela jim krila. Ljubim te,	človek	brez cilja! Zlata okna l Nad črnimi gozdovi	A
besede. II Brez besede stojim, jaz ranjeni	človek.	Zlati plamen ugaša v temo.	A
je sonce. Edino, kar je še velikega: Sonce ‒	človek.	Svetilka ob cesti Kaj bi bil človek, če ti je	A
stran 139 . / Svetilka ob cesti Kaj bi bil	človek,	če ti je težko biti človek?Postani obcestna	A
cesti Kaj bi bil človek, če ti je težko biti	človek?	Postani obcestna svetilka, ki tiha razseva svoj	A
samotni. Bodi svetilka, če ni ti mogoče biti	človek;	ker težko je biti človek. Človek ima samo dve	A
ni ti mogoče biti človek; ker težko je biti	človek.	Človek ima samo dve roki, pomagati pa bi moral	A
mogoče biti človek; ker težko je biti človek.	Človek	ima samo dve roki, pomagati pa bi moral tisočerim	A
samotnemu, blodečemu. Bodi svetilka z eno lučjo,	človek	v magičnem kvadratu, z zeleno roko znamenja	A
Klic Zakaj umiraš na belem stopnišču?	Človek	kleči ob črnem stebru. To je ponižani brat.	A
grobovi. . / . / stran 147 . / Slovo od sobe Ti,	človek	z grenkim srcem, odhajaš sedaj. Sanje na njene	A
zaplakala. . / . / stran 148 . / Ponosni mladi	človek	poje v noč Nerazodete sanje, ljubim vas, v moji	A
Ali je trava zelena?	Človek	je bel. Gibanje.	A
Konstruktivnost opaža kozmos v predmetu.	Človek	je predmet z dušo in telesom. Ali se vozite	A
sem, sodi me, sodi!« »Ah, je močan teran, a	človek	bolan, šibak, hoče k dejanju dejanj, pa mu trepeče	A
vsepozabljenje. . / . / stran 170 . / Mrtvi	človek	Padi! Padi!	A
Padi! Padi, mrtvi	človek!	Ali rasto bele vrtnice ti iz srca, ali jih barvaš	A
Voziš se skozi umirajočo krajino. Trezen	človek	stopa po polju, kakor jesen je mrzel, kakor	A
pokoj; da je bolest mogoče pozabiti, postati	človek,	človek nad seboj; a moraš se smejati, govoriti	A
da je bolest mogoče pozabiti, postati človek,	človek	nad seboj; a moraš se smejati, govoriti in angel	A
in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski	človek.	‒ Vse je ekstaza, ekstaza smrti.	A
pral svojo krivdo, da bi opral svoje srce ta	človek,	vode ni, da pogasil bi z njo žejo po tihi, zeleni	A
ena beseda, še ena! Pridi, ti nočni ranjeni	človek,	da te poljubim na tvoje srce. Glej, saj ne moreš	A
gnano od godbe, ki nas čaka na rdeči obali,	človek,	o človeku, v svetli godbi se slutnja (bodoči	A
o človeku, v svetli godbi se slutnja (bodoči	človek)	zrcali. Ko na otokih, na polotokih in na celinah	A
naj zapojejo zlate sirene v srce človeka: „	Človek,	vstani!” V soncu blestijo se bajoneti.	A
Melanholija gladu V trdem zidu grize glad.	Človek	ni več človek. Sivi kamen je tvoj drug, sivi	A
gladu V trdem zidu grize glad. Človek ni več	človek.	Sivi kamen je tvoj drug, sivi, mrzli kamen.	A
dekletu in laže, laže in ni niti žival. O,	človek	ne more biti niti žival niti žival več! Vse	A
‒ Ta	človek	zaman bo iskal besedo, zaman prirodo. Krvavel	A
pa se blešči tisočerih luči in tam ob morjih	človek,	ki je svoje srce prodal, prazen in votel po	A
listje imelo ‒ srebrn sijaj, polcvetal, čudovit ‒	človek	bi umrl, pa ne more umreti, in bi živel, a je	A
ponižani tega sveta. V srcu mojem besede šumijo,	človek	se v tihem srcu budi, zanj se vse moje sile	A
‒ Vstani	človek	‒ ne morem vstati, umri ‒ joj, saj ne morem	A
lomi, za kolesjem črni volk, a med kolesjem	človek,	človek. Samo en obraz sije vanj, obraz matere	A
za kolesjem črni volk, a med kolesjem človek,	človek.	Samo en obraz sije vanj, obraz matere ob oknu	A
za kolesjem črni volk, med žarečim kolesjem	človek	vsak dan, vsak dan. Samo en obraz sije vanj	A
bo presekal temo, kakor zastava bo plapolal,	človek	bo dvignil obraz od tal, v bodočnost bo stopil	A
in kar bo lažnega, bo v prah steptala. In	človek	v svesti pravega si cilja (o, zvezda duše bo	A
vročini voda Sumljivo mirna zaprta da se je	človek	boji Zaradi tebe je še toplo Čeprav se je	A
Podobe, odsev nevidnih energij Sreča je biti	človek	odprtosti.In lepo je srečati takšne ljudi.	A
posvečenega negnoja ne vzamejo rogati in krilati, kar	človek	drugim daje in posoja. Kot pelod me zasujejo	A
labirint, kar krilom se ponudi in nogam. Drugače	človek	s čredo gazi grint. Usodo svojo senca spomenika	A
vzplamtel. Telege angelske, komate božje ‒ kateri	človek	naj bi sneti smel? Čigava pot se moji zoperstavi	A
puščavi in že ubita od zamolčevanja. Kateri	človek	naj bi sneti smel ukleti jarem hlapčevstva in	A
prevelike« (pesem V temi). Neka modrost, ki jo	človek	pridobi dosti kasneje (morda šele, ko življenjske	A
morda še mnogo povsem drugačnih svetov. Tako je	človek	istočasno malce zmeden, skoraj prestrašen ‒	A
Narava je kot žareča luč.	Človek	je njen nemirni iskalec; znotraj sebe išče prazne	A
rokah, na njegovi desni drug, visok gosposki	človek,	gotovo zdravnik.Stekel sem po bližnjici pod	A
tekočega na omarici. Kmalu se je pojavil močan	človek,	ki je dobil od sestre naročilo, naj me drži	A
vtikati v tako nevarne reči!« »Kar pojdi, saj si	človek!	Vsaj poglej in svetuj, če že ne moreš pomagati	A
vas. Pri vsaki kaj vredni kmetiji živi po en	človek	tudi brez dela, vaša velika tovarna, kjer vam	A
koliko je vašega?« »Že vidim, vi ste natančen	človek,	še bolj kakor kak odvetnik!« je odvrnil mešetar	A
pretrpiš - če hočeš Menda je ni stvari, ki bi se je	človek	bolj bal od bolečine. Da preprečiš bol, da odženeš	A
»Še več boš, če boš priden. Mlad	človek	doseže, kar zares hoče.Bodi vztrajen pa boš	A
ženo v bolnico. Tu je rešiti ni mogoče, ko se	človek	niti pošteno umiti ne more.Vbrizgnil sem ženi	A
poizvedovala mati. »Prizanesite mu, ki je dober	človek	in krotek ko jagnje.Samo žganje mu jemlje pamet	A
činiteljev, ponajveč pa bistveno od človeka samega.	Človek	je tisti, ki daje mladosti in zdravju vsebino	A
slede zdaj tudi takšne, ki pričajo, kako si	človek	sam kuje nesrečo. * * * Stradali smo »po sekiricah	A
podjetnika in bogataša iz mesta. Snubec ni napačen	človek,	dasi že bliže četrtemu ko tretjemu križu, a	A
materjo le nadležen in nevaren prisad.« »Tisto je	človek,	ki ima vse pravice, najbolj pa do varstva.	A
Znatno mi je uplahnila domišljavost, ki se je	človek	tako rad naleze po šolah, zakaj očitno mi je	A
razkladal, da je pristen Kumljanec svojevrsten	človek.	Med drugimi vrlinami, ki odlikujejo vse prave	A
ste mi jo pričarali o svojih rojakih. Objesten	človek	vendar ni resno bolan.« Gost je privlekel stokronski	A
med potom: »Kadar sem tam, ne bo nikogar; če	človek	séde, pa jo prav gotovo vrag pricinca z juničico	A
posojila potrebuješ, da zamašiš starejše luknje.	Človek	se peha in trudi, pol življenja gara; vsako	A
Kje so časi?	Človek	bi pozabil, tako je daleč.No... pa so spomini	A
dovolj pregreh na duši. Smrt se ga že spominja,	človek	bi pa z babami norel.« Ali je to hči	A
domotožje. Za domač pozdrav je že hvaležen	človek.	Občudujoč pogled, toploto obetajoč, in brhek	A
ponujati? Katra, vidiš, to je jagodica, da bi	človek	ugriznil!« »Ah -« pravi Reza, »ta je	A
te kar ponesem nekam. Šmentano dekle, kako bi	človek	ugriznil!« -Pa se obrne in pomežikne nagajivo	A
je mogoče živeti samo od piva. Še zdebeli se	človek.	« - V mraku - delavci so povečerjali	A
ustavi pred gostilnico. Obrit, napol gosposki	človek	skoči k mizi: »Bog daj, Drozeg!	A
Pametno! Zakaj bi se ne veselil	človek?	Na zdravje, gospodje iz trga!	A
se ga tu pa tam nalezejo, pa so vendar dober	človek.	Vidva z Janezom se vzameta in najameta karkoli	A
pridno s terančkom - »no, s terančkom, da bi ga	človek	v hlevu s poda lizal!« - odbija zabavljice in	A
Restavrater, po domače Žezlo imenovan, majhen, okrogel	človek,	sijajno zdravega obraza in belih las, v gizdavem	A
ukazujočih, žugajočih, plačujočih, kaznujočih - išče	človek	stikov z njimi, poti in sredstev za občevanje	A
čuta za lepo. Samo zase pove dovolj, če tak	človek	v času, ko ni bilo dobro javno govoriti o slovenskosti	A
rečete na tisti nezamenljivi način, ki z njim	človek	izrazi globoko navezanost na neko mesto.In naj	A
se je postavilo vse na glavo, če je slovenski	človek	rekel: »Moj dragi Trst.«Tudi tisto človeško	A
Dosti bolje. Kajti omejen	človek	črnca lahko sovraži, ne more pa reči, da ga	A
ne more zatajiti. In še to prednost ima črni	človek,	da lahko napade črno ženo, ko zaradi velikega	A
v tvojem vonju posilim svoj obup.« Slovenski	človek	pa tudi tega ni mogel.Smo pač čisto navadni	A
samo takó, mimogredé, kakor zaposlen odrasel	človek	majhnemu otroku. Potem spet obrne glavo in pregleduj	A
in hkrati v zavetju. Na bombnike pa bolje, da	človek	niti ne misli.Kdo bi bil rekel, ko se je začela	A
te vlačugarske vojske. In povrhu vsega naj se	človek	lovi z otroki.Ko v otroškem vrtcu.	A
njimi zublji, ki uhajajo iz oken, in na oknu	človek,	ki bo skočil na ulico.Pa Mici v kuhinji pravi	A
prebivali celó v stavbah na kolih. A potem se je	človek	razvil in zdaj stanuje v visokih, petnadstropnih	A
Saj vrvi vendar drsijo po škripcih. Tudi	človek	je lahko v škripcih.»V slovar poglej,« je rekel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani