Mrtvi srd. V oktavah se vzpenjam nad lastno bolest, zmagoslavno pojoč: ČLOVEK, NA POMOČ!
Ko da ljudje Ko da ljudje imajo po belih čelih vse polno ran, da jim lije kri čez belino teles v ozkih trakovih ‒ v trnovih vencih, nevidnih, hodijo, ljubijo vse ljudi in jih ne sodijo in ne živijo, dokler no pride kralj v rdečem škrlatu.