nova beseda iz Slovenije

človek (601-700)


pes je zopet mir imel. . / . / stran 121 . /      Človek      se je kmalu skujal ni več psu mesá ponujal  A
In v raju kakor prvi dan, lepó bi živel      človek      vsak, ko bi razvidel siromak, kaj Bog  A
SVIT 19 3. ODISEJADA 25 FIČFIRIČ 26 MODERNI      ČLOVEK      28 ODISEJA 30 SEKAJ, SEKAJ 31 KAVALIR 34 4  A
zravnaj, zadihaj, udrihaj, začni že živeti! Kot      človek,      ne kača, bolehna krastača, kot človek, kot človek  A
Kot človek, ne kača, bolehna krastača, kot      človek,      kot človek, kot človek, kot človek, kot človek  A
ne kača, bolehna krastača, kot človek, kot      človek,      kot človek, kot človek, kot človek, kot človek  A
bolehna krastača, kot človek, kot človek, kot      človek,      kot človek, kot človek, kot človek, kot človek  A
krastača, kot človek, kot človek, kot človek, kot      človek,      kot človek, kot človek, kot človek, kot človek  A
človek, kot človek, kot človek, kot človek, kot      človek,      kot človek, kot človek, kot človek!! Zdaj!  A
človek, kot človek, kot človek, kot človek, kot      človek,      kot človek, kot človek!! Zdaj!   A
človek, kot človek, kot človek, kot človek, kot      človek,      kot človek!! Zdaj!   A
človek, kot človek, kot človek, kot človek, kot      človek!     ! Zdaj!   A
krvavečo sušo ‒ . / . / stran 28 . / MODERNI      ČLOVEK      Zasopel tvoj je dih, steklen pogled, na nebu  A
puščoba in njen sestradani krohot ‒ Moderni      človek,      razsejal si gene svojih zmot, zavreli svet spreminjaš  A
Prišel bo čas, ki ne bo več tvoj čas, moderni      človek,      ki daviš vse, kar ne vrešči s teboj v en glas  A
dihavica ‒ težko dihanje zmrzlak ‒ zmrzljiv      človek      udušljiv - zadušljiv znoriti ‒ narediti  A
gnus, kar vzbuja gnus, nemoralen, pokvarjen      človek      prejeda ‒ luknja, ki nastane v tkivu zaradi  A
strupena žival, navadno kača; hudoben, zloben      človek      krotovica ‒ oteklina, modrica; vozel, zanka  A
delci, koščki zdrobljene snovi tuberan -      človek,      ki ima tuberkulozo ščavnjek ‒ prekmursko posoda  A
tobak mu debeli gori. . / . / stran 32 . / On      človek      je z belimi jetri, in dolgo in dolgo tak človek  A
človek je z belimi jetri, in dolgo in dolgo tak      človek      živi, oženi se dostikrat, dve on pokoplje, pri  A
postavi, vsak mi sedemkrat pade na dan! Res,      človek      pravičen Pedanj ni bil, na Kristusa, tu je grešil  A
neživa bitja zde takrat srcu se sorodna, le      človek      ne ‒ Razum ima pač, prosto ima voljo, a srca  A
prostran. Dva ne spita le; temna to noč, drugi,      človek      ‒ se sam karajoč. Jaz ne spim, a te dem na roko  A
pojdi, odpusti ti Bog, . / . / stran 114 . /      človek      zgubljen si, ko smrt si plašan,« starši brat  A
plašan,« starši brat de mu, ko noč ves teman. »     Človek      zgubljen si, ko smrt si plašan,« ponovijo še  A
IN PRISLUŠKUJEM, KDAJ BO BESEDA 59 GOSPOD 60      ČLOVEK,      KI SE JE ZATAKNIL ZA VPRAŠAJ 61 KRTAČNI ODTISI  A
Tam mravlje, tam strup. Tam      človek,      tam jazbec. Tam trnje, tam želje.   A
Pristopil sem. . / . / stran 61 . /      ČLOVEK,      KI SE JE ZATAKNIL ZA VPRAŠAJ Njegov vprašaj  A
meglilo pred očmi od instalacije. Ki je bila      človek.     Živ.  A
podobi. . / . / stran 66 . / Edinkrat je bil      človek      tudi angel, njegov pogled pa je imel ljubezniv  A
Posluh, jaz eno hočem vam zagosti. O da imel bi      človek      roki prosti! Gorjača bi okrog ušes vam pela  A
ščipánje vseh je nepogumno; kam, vraga, naj še      človek      vprašat hodi? XXIII »Možjé, zakaj sedímo  A
pokvari. Otroci pen se zlatih veselijo, odrasli      človek      vmiče se prevari: torej zapri že svojo »kramarijo  A
delo, ki misli: kar ne peče te, ne gási! z njim      človek      sitnosti ne nakopá si, celo koristi svoje bo  A
ljubiš domovino svojo, misli: Človeku brat je      človek,      rodu rod; Preganjanja se varuj in razpora, Sovraštvu  A
vèn, pozabimo tu svet, Po zemlji res žalostno      človek      se klati; Pri vinu sedimo tu, sredi deklet,  A
Darovanemu konju pa, veš, nikdar Hvaležen      človek      ne gleda na zóbe. ‒ 17. „Kjer moreš, ti ženskam  A
Zakaj, tovariš 52 Mogočne pesmi bomo peli 53 Ko      človek      bi človeka prepoznal 55 Borec dekletu 57 Mostovi  A
bradati Matjaž pa le spi in bo spal. Toda naš      človek,      naš človek bo kmalu svoj tilnik vzravnal! Žalostna  A
pa le spi in bo spal. Toda naš človek, naš      človek      bo kmalu svoj tilnik vzravnal! Žalostna Kaj  A
v pesem moraš lakoto odeti! Ulice so puste,      človek      tih ko grob. Na oglasnih deskah vsak dan nov  A
Proč jo vržeš, če pretesna je obleka.      Človek,      novi človek vstal bo iz človeka! 4 | Uprimo  A
vržeš, če pretesna je obleka. Človek, novi      človek      vstal bo iz človeka! 4 | Uprimo oči v sonce  A
ko kri partizanov! . / . / stran 55 . / Ko      človek      bi človeka prepoznal Zakaj ne nosite v dlaneh  A
srca na dlan bi dal, . / . / stran 56 . / da      človek      bi človeka prepoznal, takrat bi v hipu stari  A
bolj hudo, da bodo si klicali iz gore v goro: »     Človek,      človek, si ostal? Rad bi ti roko podal!«   A
da bodo si klicali iz gore v goro: »Človek,      človek,      si ostal? Rad bi ti roko podal!«   A
odgrnila z grobov tajinstvene zavese. Kaj je      človek,      kaj življenje, grenko je spoznala šla je globlje  A
. stran 40 . \/ in narava z vsem brstenjem,      človek      z umom in življenjem slavo poje solz dolini  A
veselo v njem živi. Tebe zadovoljnosti uči:      Človek,      gospodar prostranih polj, skromen bodi, pa ti  A
so slabi bogovi njihova moč ne seže do jutri:      človek      odide, pozabi in mene ni več. Stopim se kakor  A
stopala in gležnje gledam. Nekoč je živel      človek,      ki sem mu poljubljala noge. Zgodilo se je, da  A
prsti: Nazadnje se vse na zemlji konča tako, da      človek      leže na njo ali vanjo: oboje je pozabljenje  A
nikoli ne padem v mehko, zeleno travo, v kateri      človek      zajoče od želje. Roke iztezam, da se prerinem  A
.. stran 65 . \/ Roke Na koncu ostane      človek      sam in praznih rok: ni človeka, da bi ga objel  A
Bo že šlo, no, bo že šlo!« In      človek      si oddahne ob prividu iz minulih dni. Na posteljo  A
pijani prvo hrapavo drevo objel. Res je včasih      človek      prav po pasje srečen. Železni zmaji Tako  A
prijatelj prvi, po srcu in po duhu brat. Težkó se      človek      od mladosti, težko se loči od nadéj, težko se  A
grobovih cvetje razsipava. V joku svojo zgubo      človek      Bogu toži; slavec, drobni slavec pa vesele kroži  A
odločno. Nista nastala v prostem času, ko ima      človek      na voljo nekaj časa, potem pa ga čakajo »pomembnejša  A
trenutki celega življenja, tudi tisti, ko ima      človek      »prosti čas«, a vendar prosti čas Sonje Koranter  A
ne moti kakor mačke. Ves svet je zavzet: Ta      človek      je norec ali je pesnik. IN VSI POSLUŠAJ0 NJEGOVE  A
Neron v rdečem krvniškem plašču.      Človek      prosi: Naj bom človek! Mistična luč teorije  A
rdečem krvniškem plašču. Človek prosi: Naj bom      človek!      Mistična luč teorije Mistična luč teorije.   A
Konec razvoja. Konec, o      človek!      O človek!   A
Konec, o človek! O      človek!      Človek z zlatim srcem stoji na beli piramidi  A
O človek!      Človek      z zlatim srcem stoji na beli piramidi. 1 Kakor  A
Po cesti žvižga nekdo žalostni marš. Marš,      človek,      iz dežele krivice! Debelo sonce se izprehaja  A
(Napolnjeni ribji mehurji.)      Človek,      hočeš v zrak? V prsih čutiš peroti pa bi se  A
mesečni mesec. Po belem vrtu stopa Senca ‒      človek,      zamigljen v svojo otožno brado. Kakor v kalejdoskopu  A
Sonce na travi, kako je zeleno! Kako je dober      človek      v naravi! Mehak je kot veter, ki v vejah trepeče  A
izgublja povsod, vsepovsod. Kako je preprost      človek      v naravi, kot ptica, ki plava pretiho nad nami  A
čutim dehtenje lip. Crk, crk, crk, crk crkni      Človek      Človek Človek. Ob 8. uri je predavanje o človečanski  A
dehtenje lip. Crk, crk, crk, crk crkni Človek      Človek      Človek. Ob 8. uri je predavanje o človečanskih  A
lip. Crk, crk, crk, crk crkni Človek Človek      Človek.      Ob 8. uri je predavanje o človečanskih idealih  A
eR U eR. Iz Homunkulusov izbruhne      človek.      Tisočkrat strašnejši.   A
Stopi z odra dompter.      Človek:      to je nova beseda. Uničite taylorjanske TVORNICE  A
HIŠA IZ UNIČITE! OPEKE.      Človek      ni avtomat. Kons: XY Skozi moje srce stopa veliki  A
žival ploska človeku. . / . / stran 30 . /      Človek      je žival. Žival je človek.   A
Človek je žival. Žival je      človek.      Ventil poči.   A
kako majhna je trafika v primeri s soncem.      Človek      je kakor martinček, ki ima rad sonce. In vendar  A
aritmetične sredine med starim in novim svetom.      Človek      je lahko star ali mlad. Zlati čoln na obzorju  A
Dež pada.      Človek      se pogovarja z vesoljstvom. Skedenj pred oknom  A
jaz, propalega naroda propali sin. Jaz, bedni      človek,      bedni, izgubljeni ki iščem ljubezni odrešilne  A
hrabrostno svetinjo, ker ste me ujeli »Nevarnega«?      Človek      je vedno jezen, če ima tako malenkostne skrbi  A
In ograja. Na peronu se      človek      izprehaja. Rdeča kapa.   A
Rdeča zastava ustavlja vlak. V KVADRATU VRAT      ČLOVEK      Ograja. Zelena ravnina.   A
Nekdo odhaja. Joj      človek      s srcem, bolje da nisi! Še enkrat se ozrem.  A
Živa oblika, trpeča oblika. Evropski      človek.      Lajajte srca.   A
‒‒‒ Lajajte! KONS Truden evropski      človek      strmi žalostno v zlati večer, kl je še žalostnejši  A
brado. Nova doba prihaja, KO BO VSAK DELAVEC      ČLOVEK,      KO BO VSAK ČLOVEK DELAVEC. Nova doba prihaja  A
prihaja, KO BO VSAK DELAVEC ČLOVEK, KO BO VSAK      ČLOVEK      DELAVEC. Nova doba prihaja z uporom sužnjev  A
dinarje. Slovenec. Slovenec. Ta okrvavljeni      človek      je umrl. Slovenec črno obrobljeni.  A
Kri.      Človek      v svitu luči. Kavarna.   A
Enooka riba plava v temi, črnooka.      Človek      prihaja iz srca teme. Naše oči Naše oči je zalila  A
se nagnili v novi dan. . / . / stran 79 . /      Človek      pred zrcalom Sivi človek strmi v zrcalo in se  A
. / stran 79 . / Človek pred zrcalom Sivi      človek      strmi v zrcalo in se gleda. Sivo zrcalo, sivi  A
strmi v zrcalo in se gleda. Sivo zrcalo, sivi      človek,      sivo je vse. Ti.Jaz.   A
A resnice ni.      Človek      pred zrcalom Sivi človek strmi v zrcalo in se  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA