človek (501-600)

željami malimi presrečna lahko, ker si dober	človek.	Smejala bi se bila vsaki stvari, kakor sem se	A
greš še coprnico izpustiti! To bi moral vendar	človek	iz kože skočiti! SOTEŠČAN Ali prosim, gospod	A
Ampak naj bo.	Človek	je kristjan.Čeprav imamo malo drv to zimo, da	A
Pravili so mi, pravili. Nu kaj, če je bil	človek	malo v šolah, pa se ga prime... Dolenc.Kaj bi	A
zelo energična ženska. Slaba pota so, zameti,	človek	pride komaj skozi vas.Kaj jih še ni? Dolenčevka	A
Najrajši bi se obesil, veš. Da pošten	človek	dandanes še za kruh ne zasluži!Taka pravica	A
je in cvrlo; pilo in pelo. Ali brez groša bi	človek	rajši klel kot ukal. Slaba bo letos, slaba.	A
To je slučaj. Enkrat se	človek	nameri na nesrečo, a drugič gre po volji. Pečarica	A
Slabi časi so. Prej ga je	človek	vsaj vsako nedeljo in ob praznikih videl.Zdaj	A
Prejšnji. Amerikanec. Amerikanec, lep, obilen	človek,	gosposko oblečen, z amerikanskimi čevlji na	A
amerikanskimi čevlji na nogah, se obnaša kakor	človek,	ki je videl mnogo sveta.Dober dan, ljudje!	A
Kdo pa naj gre tja? Kakšen mora biti	človek,	ki hoče tja? Amerikanec.Zdrav, močan in pogumen	A
Pije se. Ali pijan	človek	ni za Ameriko. Zavrle.	A
nazaj. Pečarica. Pa vendar, lepše je, če je	človek	na svojem. Živiš v svoji hiši, gospodariš na	A
Milijonar, jejmine! Košir. Da, ali	človek	mora biti učen za to. Amerikanec.Kaj učen	A
samo da bi kaj domov pošiljal! Huda je, če ima	človek	toliko otrok kakor mi. Košir.Saj ste kmetje	A
Zima. Saj bi bilo morda res prav, če bi se	človek	upal. Torbarček.Ta se je upal, glej!	A
nihče ne zahteva. Ko dovršiš svoje delo, si	človek	kakor vsak drug, enak drugim.Tukaj ste kmetje	A
je ali ni. Pozneje pa se zaveš, kaj je to:	človek!	Vidiš tovarne, železnice, mostove, zgradbe.	A
gibanje, vrvenje, to silo, to moč, ki jo vstvarja	človek	dan na dan.(Vstane.)	A
(Vstane.) In potem te obide ponos, da si	človek.	Neka pijanost te obide, zmagoslavje ti napolni	A
in čudne moči ti napenjajo žile. Tudi jaz sem	človek,	gospodar zemlje, vode in zraka!Moje pesti brzdajo	A
kraljuje nad vsem! Vse premorem, vse premagam -	človek	sem! Hočem, da tisoč milj daleč slišijo moj	A
in kmalu je ne bo več moči na zemlji, ki ji	človek	ne bo zapovedoval. Žagar. Sakra, tudi jaz	A
naučili, kaj je delo, kaj je denar in kaj je	človek.	Tam se nauči zadnji delavec v enem mesecu več	A
Zavrle. Če je	človek	sit, da. Žagar.Kaj bomo doma?!	A
Učitelj. Sleherni	človek	ima skrbi, ali domač ovsenjak je sladak, ker	A
Kdo je pijanec, kdo?! Kaj nisem pošten	človek?	! Kaj te ne redim po vseh božjih in cesarskih	A
Za nič si! Še otrok nimaš, da bi imel	človek	podporo na stare dni. Zdaj sem star, sive lase	A
samo! Kaj me pitaš s pijancem, ko sem pošten	človek!	Bolj pošten kot ti in tvoja žlahta. Alenka.	A
Kaj bi drugo.	Človek	misli, da bo bolje. Košir.Malo skrbiš za korajžo	A
Prav, prav! Ti si pameten in trezen	človek,	za te bo že dobro.Ali drugi silijo brez glave	A
Nikoli še nisi potožila dozdaj. Ančka. Kaj bi	človek	govoril o tem.Saj ne pomaga.	A
Čisto in jasno, ne verujem. Ema. Originalen	človek!	Amerikanec.Da, originalen človek.	A
Originalen človek! Amerikanec. Da, originalen	človek.	In taki ljudje se morajo ljubiti, Ema!	A
Vedno sem mislil na vas. Jaz sem ponosen	človek.	Vedno sem mislil na vas.	A
Tako je prišlo, samoposebi.	Človek	ne more zato.Pa ne zameri...	A
Delaj, kar hočeš. To ima	človek,	če se peča z babami.(Odide.) Metka vstaja	A
doma, ko ste imeli posestvo, ko ste pameten	človek...	Žagar.Ravno zato grem.	A
Ravno zato grem. Pameten	človek	vé, da plug zarjavi, če ne orješ z njim.Kaj	A
polakomnil, ne mislim jaz samo na poln žep. Ali	človek	bi postal rad, s svojo glavo in svojo pametjo	A
prtljago. Torbarček. Joj, joj, burja, burja!	Človek	komaj hodi.Pred petimi leti je ravno tako razsajala	A
Prvo zimo je žalostno, res. Težko se	človek	navadi na lenobo.Drugi sekajo in tešejo po šumah	A
Metka, pa bo vse dobro. Hudo mi je, da greš, ali	človek	ne ve, kje ga čaka sreča.Morda je prav, da greš	A
Preveč žensk ste vzeli s seboj. Manj solz kot	človek	vidi, bolje je. Tona.	A
približno 45 let, ali že jako izmučen in izdelan	človek.	Lojz.Skoro zakasnila sva. Pečarica.	A
Povéj!« »Na ustnih tá	človek	pač nosi Jehôvo, A srce le Mámona moli njegôvo	A
Káj je kmet? On je li tudi ‒	človek	? Človek mar sám je, gospód?«	A
On je li tudi ‒ človek?	Človek	mar sám je, gospód?« »Vidite ‒ tam gor! ‒ v	A
krati nam pravíce, Posvečene od stoletij šege ...	Človek	kmečki in plebéj ‒povejte!‒	A
imá neplemič? Mi vsi vemo to, gospôda draga:	Človek	pravi, to je samo óni, Ki ga díči ‒ grb na pergaméntu	A
milo, kaj v tuji svet me je gonilo. Dokler ni	človek	v črno zemljo legel, po sreči hrepeni, le česar	A
v srcu za sliko in jo zatirata z jadrno silo	Človek	strmi nazaj in naprej ... Bilo je, kot bi nikdár	A
prepričal, da sodi svet drugače kot Bog, da	človek,	ki hoče pošteno živeti, največkrat umrje sredi	A
izberi! Ljudi je veliko na sveti. a pravi	človek	je malokateri. * Nekdanj	A
‒ Vi vprašate: Po čem? Ej,	človek	ni tako velika tajna! Po licu, po razgovoru	A
življenja s čašo upa, dasi je okus gorjup!	Človek	ne boji se strupa, ako s strupom pije ‒ up.	A
jim tiho besediti: »Nikdar ni na zemlji trpel	človek	vedne zime v srcu vse življenje. Žar ljubezni	A
Palmira. . / . / stran 155 . / »O da sleherni	človek	bi na zemlji toliko le želel v svojem srcu,	A
Pogreba žal spomin zatre slovesen krst. Dokler je	človek	živ, za žive ves živi. Saj sam ni tega kriv	A
Ideja globoka, visoka! Da	človek	si ‒ trpka zavest ‒ da hočeš kot človek živeti	A
Da človek si ‒ trpka zavest ‒ da hočeš kot	človek	živeti, da delo rodi naj obrest. In kakšno je	A
pokora Kaj maraš ‒ zdrav si kot ptič. Vsak	človek	na svetu trpeti mora. Brez zatajevanja, ljubček	A
me napade vsiljiva misel ta, da se je zadnji	človek	poslovil od sveta. Da jaz edin ostal sem od	A
zemlji sam! ‒Zdaj vem: ljudje so vse človeku, a	človek	nič ljudem ‒ ‒	A
Kako li?	Človek	družabno je bitje. Naturam expellas ...	A
Prav! Zaljubljen	človek	na duhu ni zdrav. Gorje mu, kogar dekleta cvelijo	A
vedno v dekličje hišne prostore. Pa tudi, o	človek,	povej mi, za Boga, kaj moreš se z žensko osebo	A
delam gluha, res, kot podrepna muha, nikoder ta	človek	miru mi ne da. Pa misli, sevé, da je meni kaj	A
srca jo rad odvrnil. »Ti črv pozemeljski, ti	človek	nori, o slepec ti in tvoji lepi vzori! Glej	A
al od pomladi zmišljuješ pesmico? Noben ni	človek	zvedel, kaj mislil je tačas, so usta omolčale	A
la je berača, de le petica da ime sloveče, de	človek	toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le	A
njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se	človek	vsake teže, tje v posteljo postlano v črni jami	A
NEKDO POJE Nekdo poje, nekdo poje, a to	človek	ni, s tako drobnim glasom pojejo samo	A
6	Človek	sam le déla in se trúdi; za mrzli snég, vihár	A
Ti jedíni le priródo búdi!	Človek	sam! 7	A
Mahnič, klanjamo se vsi Vam preponížno.	Človek	božji, vse svetosti zvezda res je srce Vaše	A
pogubíli v blaženo pozabnost. Ker kakó naj	človek	bo zvelíčan, če rojé mu samostojne mísli	A
Bogom. Ali k temu prvo je potrebno, da se	človek	odpové svobódi, da poslúša Vaše svete náuke	A
ljubko jih tančica, da bi strastno jih objemal	človek.	In ko pleše in nebeško pôje - kakor blazen	A
kakó li mogóče je to: kot mislil le jeden je	človek,	ves svet naj bi mislil takó? Zatorej	A
veličastno - molčé ga posluša ves krog -: ”Oj	človek,	svobódo si sméšil kot dál bi ti v službo	A
stran 200 . / ”V temno jezéro je bežal	človek	smrtnobled, in iz jezera pa dalje, dalje	A
srcé; svoje ostávil življenje, prazne bi	človek	željé. Svoje ostavljam življenje, -	A
ljubezni tvoje duh razlit! V slabôsti svoji	človek	pred tábo, o Gospod, klečí; v ljubezni	A
Takrat dvigne sultan temni pógled. ”	Človek,	môlči, in izgini v hipu! Ti sovražiš zlobo	A
zemlja tožna, kdo bi pač sedaj te gledal?	Človek,	kdo bi gledal tvoja zlobna in neumna dela	A
skoz zimski večer ... Na postelji moji umira	človek	bolan, izgubljen kot jaz, njegove oči	A
grehu in koliko večja je v hrepenenju po njem!	Človek	otopí, če greši kar tjà v en dan, brez pravega	A
jesenske noči. Tudi njega samega ni - čisto drug	človek	hodi po čisto drugih krajih.In tisti človek	A
človek hodi po čisto drugih krajih. In tisti	človek	ni več zavržen, pozabljen siromak, takó zavržen	A
svoje pravo življenje in oni oblateni, ubožni	človek,	ki se je potikal sam in pozabljen po brezkončnih	A
takó, kakor je bil ostal v zakajeni beznici	človek,	ki je spremljal mene tako dolgo. To so bile	A
bile sanje, ki sem grešil v njih. Ali tisti	človek,	ki je sanjal te sanje, je bil v vsem svojem	A
najpoštenejši, najnedolžnejši in najmiroljubnejši	človek	na svetu in ni zaslužil, da bi se oči velikih	A
danes tako tuji, kakor da bi jih bil napisal	človek,	ki sem ga poznal samo od daleč.Bil je zaupljiv	A
natura, ne samo razpoloženje posebne ure. Tisti	človek	je bil še nekoliko podoben sončnočistim, v svojem	A
da sem to storil. Tisti nedolžni in čisti	človek	se je potepal po svetu ves bolan in nesrečen	A
sramežljivostjo - pošiljam vnovič med ljudi ...	Človek	časih zadremlje in hipoma se mu zazdí, da prihajajo	A
pa ozira se k bleščečim zvezdam. ”Slab je	človek	in mogoče ni mu, da bi videl, kar prihodnost	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani