če (2.101-2.200)

In nekaj blebečem: Rada vas imam! Vseeno je,	če	prosim in se upiram. Ničesar ni mogoče spremeniti	A
Gledam to svojo novo podobo in ljubim človeka,	če	me je ustvaril dobro in lepo, in ga sovražim	A
me je ustvaril dobro in lepo, in ga sovražim,	če	ustvari spako. Ljudje so slabi bogovi njihova	A
kjer stoji kamen kraj kamna trd in izlizan.	Če	stopim nanj - stopim na trdo. če padem nanj	A
izlizan. Če stopim nanj - stopim na trdo.	če	padem nanj - padem na trdo in si potolčem samo	A
si pritiskala k licu vroče, prazne dlani.	Če	tam v tisti hladni, domači megli koga pozdravim	A
kakor cvet, ko ga poboža metulj z robom krila,	če	mi kdo roko položi v dlan. Tam v hladnem, meglenem	A
Ne najdeš, kdo mi daje svetlobo. Kaj morem,	če	ne verjameš, da žarim iz sebe. Danes ljubi	A
Smejal bi se mi. . /\ .. stran 48 . \/ In	če	bi rekla, da je sonce nad poljem žalostno, bi	A
ubogim, samotnim srcem, črna žalost, storila? »	Če	je ubogo, če je samotno, vanj se bom naselila	A
srcem, črna žalost, storila? »Če je ubogo,	če	je samotno, vanj se bom naselila.« Pridi, mornar	A
vogali in iščejo, dokler jih kdo ne ubije.	Če	jih prikleneš, dobijo steklino. Za vajo	A
hladne, vlažne prste, ki drhtijo kot otroci,	če	se teme bojijo. Brez misli, brez občutkov jih	A
Kaj bi ne bilo! Saj še pes je kdaj vesel in	če	znal bi, bi zapel si gredoč po cesti. A tako	A
prepodimo. Pes pa je vseeno srečen in vesel in	če	mogel bi - kot mi - na zadnjih tacah stati,	A
kot mi - na zadnjih tacah stati, bi - kot mi,	če	sreče smo pijani prvo hrapavo drevo objel.	A
Zvesti dolgčas Z ljubeznijo ni nič več:	če	je bila - je minila; če je gorela - je ugasnila	A
ljubeznijo ni nič več: če je bila - je minila;	če	je gorela - je ugasnila; če je sanjala - se	A
bila - je minila; če je gorela - je ugasnila;	če	je sanjala - se je zbudila in videla, da je	A
proč je doba zlata. . / . / stran 19 . / Pa	če	zaprt je sreče raj, da gledam vanj se zdi	A
ti, sirota si ostalo, kedó za té skrbi? Pa	če	nikdó na sveti, jaz bom pod skrb te vzel, le	A
Moj dom je nizek in tesán, brezmejno to srcé,	če	brat zaklepa samostan, kdo uklene pa željê?	A
Ne vlada vselej svet pokoj sred tihega zidu;	če	ne prineseš ga s seboj, ne najdeš tu miru.	A
sirota zdaj trepeče, oh, da bi mogla gor nazaj,	če	ne, pa vsaj iz nočne ječe, da gleda vsaj domači	A
‒	Če	tako studena voda ljubi, oj, kako pa bo to vroče	A
prosilcem milosti noben tam ne deli svetnik. Pa	če	nikdo tja ne hiti pobožnih čutij vnet, če cerkve	A
Pa če nikdo tja ne hiti pobožnih čutij vnet,	če	cerkve tam ne križa ni ‒ ta kraj je meni svet	A
prikrit, oj bič iz zrn ledenih zvit! Gorjé,	če	jezna ga zavzdigne, če ž njim po polju plodnem	A
ledenih zvit! Gorjé, če jezna ga zavzdigne,	če	ž njim po polju plodnem švigne, gorjé! Glej	A
to srce mi strl. Toda, ptiček, kaj za to,	če	umiram jaz? Kaj, če cvetje prelepo vzel je zimski	A
Toda, ptiček, kaj za to, če umiram jaz? Kaj,	če	cvetje prelepo vzel je zimski mraz? Glej, zelen	A
te listìč, suh in mrtev zdaj? Kaj ti mari,	če	molči stari znanec tvoj? Srečen bodi, ptiček	A
Odprto navadno uho in oko, a usta zaprta mi nôsi,	če	treba, odpri pa še usta srčnó, nikjer dovolitve	A
zakleni! To bode edino ti prava prostost,	če	ímaš počutke v oblasti, to bode najvišja modrost	A
venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli. O,	če	nikdo nocoj se vas ne spomni, pozabil ni vas	A
ponosno stoje, zvečer so še stale na gori, kdo ve,	če	pa bodo ob zori? Tesarji trije še pred dnem	A
ti v prvem je cveti? O, škoda teh lepih oči,	če	smrt jih prerano ugasi, in krasnega škoda života	A
jih prerano ugasi, in krasnega škoda života,	če	grobna obda ga temota! Oj mladi, oj lepi tesar	A
človeški rod tedaj en sam je nosil brod; kdo ve,	če	ta ubeži pokopu? Nad njim mračnó, temnó nebo	A
Odrasle zreš in otročiče, nesoče oljkove snopiče,	če	ne, mladike oljčne vsaj, svetišče zdi se oljkov	A
vsaj bi jo umirila! Srce mi pravi, da jo boš,	če	prej ne, ko me boš kropila! Pred duhom vidim	A
vladar, on tvoj je gospod. Ti bodi vesel,	če	on se poniža, da kočici tvoji se uborni približa	A
poniža, da kočici tvoji se uborni približa,	če	tvojo si krasno nevesto izbere, če v harem odpelje	A
približa, če tvojo si krasno nevesto izbere,	če	v harem odpelje nedolžne ti hčere ... Poljubi	A
rode pri cvetu cvet. Uzori tudi plemeniti,	če	duh je z ognjem njih ogret, božanstven cvet	A
prelep, življenje sladkó, si gluh in si slep,	če	ti je grenkó. Zatorej srce le čutom se vdajaj	A
napajaj. Trenutek hiti ‒ glej, kmalu bo preč;	če	ti odbeži ‒ ne bode ga več. Poet Ako hočeš	A
daj moj Bog! Tak krepke kakor zid gorá, da,	če	se ruši svet okrog, propast me najde še možá	A
žalostno se nasmehljala, rekla si besede te: »	Če	ti mar ni več za mene, saj ti rada odpustim	A
ni več za mene, saj ti rada odpustim, pojdi,	če	te srce žene, saj nazaj te ne držim.« Vem, da	A
jetnikov je bil le en sam? Ptičica ujeta,	če	sem ti nadležen, hišo odprem ti in svobodo dam	A
Naj njene oči v solzah se topé; pomagati ni,	če	poka srce. Poglej jih goré, čez nje gre moj	A
za vselej se pustiva. Kaj ti ljubezen moja	če,	ki meni je igrača, ki, ko pod nebesom meglé	A
zajókala. »Ne jokaj ljubica, čez osem kratkih let,	če	bova še živá, pa se spet snídeva.« Oh, psi še	A
odzvonil je dan. Zbolela je ljubca močnó, o joj,	če	več zdrava ne bo! Naš maček je jokat začel,	A
eksempel povém, neskrbnim vam mladim ljudém:	če	dolgo živét vam je mar, zaljubit se nikdar nikár	A
sočerim. . / . / stran 97 . / Rodoljubki Dekle,	če	si rodoljuba , pusti druge, ljubi mene, in vzroke	A
tak sem, ni mi dano, da bi pela pevska žila;	če	pa ti mi kri razgreješ, led otajaš okol srca	A
ognja nam manjka, da ožgali bi jo. »Dva lésa	če	drgneš, ti ogenj dasta, znabiti pri slami enaka	A
naši možje si drgnejo glave, pa le so mokré. »	Če	je pa le-taka, pomoči ne vem; raj′ osušil bi	A
glave možém.« . / . / stran 103 . / V krčmi	Če	sem otožen, pa v krčmi sedim, dokler prijazna	A
za cesarja, vsak dan da dvojačo ti denarja in	če	boš za vekomaj zaspal, v slami te bo pokopati	A
bom izbral in svoji ljubici jo dal; saj bodem,	če	sem tudi kmet, enkrat še vèndar knezov zet.	A
sem, ne mudi se!« glas znani v dalji čuti je.	Če	teče bolj, če bolj hiti, klic vedno dalje se	A
glas znani v dalji čuti je. Če teče bolj,	če	bolj hiti, klic vedno dalje se glasi. »Počakaj	A
Skovir skovikati začel, nekdó pa votlo je zapel: »	Če	bil sem tudi reven kmet, zdaj sem pa vèndar	A
tod, je kraj presamoten, prepesknata pot. Pa	če	bi ti mene ubogati tla, tam v senci za vrbo	A
»Na usta, o ljubica, prst! Naj pride,	če	mora, le krst; saj tudi ljubezni za dva srce	A
Ne! Kaj pa	če?	Dvomi me vlečejo, vedno globlje, sem že za obzorjem	A
25 . / Sferično zrcalo Ali je krivo zrcalo,	če	imaš kljukast nos. Slava Heineju! Poglej se	A
Kdo bi bil mlad, pa vendar potrt. Kaj	če	prihaja skozi vrata žandar. Vojaški proces,	A
me ujeli »Nevarnega«? Človek je vedno jezen,	če	ima tako malenkostne skrbi, in če je plašan	A
vedno jezen, če ima tako malenkostne skrbi, in	če	je plašan, se vsega boji in mu je vse nevarno	A
boji in mu je vse nevarno. Kaj bi imeli vi,	če	bi ne imeli orožja? Plašljivci nosijo orožje	A
Krut je ta glas. Ne smem ljubiti žene,	če	nosim smrt s seboj, in vendar posvečene vse	A
resnična in brez tolažbe je misel na življenje.	Če	je kremen trd, kleši vanj z zobmi. To je volja	A
To je volja do življenja.	Če	si bolan, sovraži in maščuj. Če se bojiš sovražnikov	A
Če si bolan, sovraži in maščuj.	Če	se bojiš sovražnikov, odpri oči! P. S.	A
Troje čaš Ljudje ne vedo, čemu živijo, in	če	vedo, je laž... Čutim hladni poljub, pogreznil	A
Smoter imaš? In ne veš,	če	ni laž. Kaj bi v mraku!	A
Po ulici grem, a v duši veselje. O kaj,	če	ugasnila so zlata okna gradov, o kaj, če se	A
kaj, če ugasnila so zlata okna gradov, o kaj,	če	se je potopila zarja v črnino gozdov! Ta nemi	A
139 . / Svetilka ob cesti Kaj bi bil človek,	če	ti je težko biti človek?Postani obcestna svetilka	A
študentov na cesti samotni. Bodi svetilka,	če	ni ti mogoče biti človek; ker težko je biti	A
ničišče v rdeči kaos. Kozmično doživetje:	Če	greš po srebrni jesenski cesti, lahko doživljaš	A
za vrtovi sonce zahaja. Žalosten pes zalaja,	če	pride tujec. In gre zopet spat.	A
Križ na grobu. Tudi	če	ni križa. Tudi če nikdo ne moli na mojem grobu	A
Tudi če ni križa. Tudi	če	nikdo ne moli na mojem grobu. Tudi če me vsak	A
na mojem grobu. . / . / stran 166 . / Tudi	če	me vsak preklinja. Mrzla cev.	A
Ne boj se ječe.	Če	hočeš biti srečen, ne išči sreče. Od starosti	A
majhno drevo, ko pride veter, igra se z menoj, in	če,	vihar, pozoveš me v boj, kako naj se borim	A
ni več veselo, moja ljubica morala umreti bi,	če	bi z mano živela, golobčki. Vi me spominjate	A
golobčki, iz moje samote. . / . / stran 23 . / In	če	sem samo vetru brat In če sem samo vetru brat	A
stran 23 . / In če sem samo vetru brat In	če	sem samo vetru brat, kaj zato!In če me nima	A
brat In če sem samo vetru brat, kaj zato! In	če	me nima nikdo rad, kaj zato!In če sredi mrzle	A
In če me nima nikdo rad, kaj zato! In	če	sredi mrzle noči moje malo srce drhti, samó	A
so mi sestre zvezde, ki bde nad menoj. In	če	pomislim, kako je s teboj, ki tiho spiš v koči	A
vsega sveta, duše, srca mi nikdo ne pozna, in	če	sredi nevihte jagned gori, pred strašno usodo	A
čeprav jih duši tiran kapital, svetejša so,	če	jih krivica prepleta, in lepša je kri od rdečih	A
dajmo vse pozabiti, težko živi, kdor je potrt!	Če	svet je teman, krut in teman, mar nas potrtost	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani