če (1.901-2.000)

Jaz bi v očéh ti videl rad, če res je ali	če	je laž, da ljubčka drugega imaš. PRINESI	A
hudó, domov sem šel, ne vem, kakó. Pa	če	sem še tako bolán, jaz k nji se vračam dan	A
stran 118 . / Truden gledam v okna njena,	če	prikaže se Helena; zvon že poje spev večerni	A
obsedel! Pa kaj sem počel in kako sem ravnal,	če	sem hodil pošev, ali če sem stal, o da bi	A
kako sem ravnal, če sem hodil pošev, ali	če	sem stal, o da bi to zdajle vedel! Le	A
zima in noč in vihar in ploha z neba -	če	je v srcu pomlad in sonce in dan, nam nič	A
-	Če	bi ti nauke pel, bi se smejala - še komaj	A
dajala, kot mi jih daje tvoja sestra Nina!	Če	pišem: moja želja je edina, da bi vsa božja	A
Saj se mi je od nekdaj že mešalo!	Če	pijem vina mnogo ali malo, vseeno bil bi	A
name, en kratek očenašek zmoli zame in	če	je tvoje srce res mehkó, usmiljeno in blágo	A
mi spravi, da ne bo mi vedno v glavi:	če	bo treba, spet ga daš!“ Maček je takój obljubil	A
zemlji raj, nikdár srce ni moje bilo srečno!	Če	le za hip bi pilo sreče slaj, od njega bi	A
krvavih solzá? Oj, Amor, ozdravi mi rano,	če	še se ozdraviti da!“ Sočutno tedaj nasmehlja	A
domače in tudi preveč ne boli; potrpi,	če	morda priteče s puščico par kapljic krvi	A
Le poti, poti! Pa	če	gre vstajenju naproti ali proti pogubljenju	A
ura.“ Zgodilo se je včeraj -- védi Bog	če	včeraj ali če pred tisoč leti: nebó se žarko	A
Zgodilo se je včeraj -- védi Bog če včeraj ali	če	pred tisoč leti: nebó se žarko nad menoj	A
Bratje, jaz sem gledal raj! In	če	ugasne luč na vekomaj in če se vse noči	A
gledal raj! In če ugasne luč na vekomaj in	če	se vse noči razgrnejo in če se zvezde vse	A
vekomaj in če se vse noči razgrnejo in	če	se zvezde vse utrnejo, ostane v srcu mojem	A
viržinko in hudič se bo pojavil -- zakaj	če	daleč ni, je morda blizi. --	A
svoj glas! Si zaslužil si zasluženo penzijo ‒ (	če	boš priden ti morda še medaljo pripnemo); hvali	A
Zaspi! Pa kaj,	če	smrdi! Iz ust, iz telesa, vse gor do nebesa	A
dušo, saj boš kmalu pod rušo, pa kaj ti mar,	če	pada dež tam nekje ‒ ti si suženj, in živiš	A
ti si suženj, in živiš le za sušo, pa kaj,	če	se zdiš sam sebi brezumen, saj ti si povprečnež	A
golazen! Kaj te briga, kaj bi se s tabo zgodilo,	če	te ne bi moje zvesto zlo vodilo! Kaj te briga	A
obvaruj! Le eno imaš, prav nič ti ne ostane,	če	jo izdaš! Kajti ničesar nimaš, če se predaš	A
ostane, če jo izdaš! Kajti ničesar nimaš,	če	se predaš, ničesar nimaš, če se izdaš! Zajahaj	A
ničesar nimaš, če se predaš, ničesar nimaš,	če	se izdaš! Zajahaj podivjanega konja in ga umiri	A
zajemi zrak, ne padaj vznak, bodi kar si, in	če	ne veš, kaj je to, se sprašuj, sprašuj, sprašuj	A
je edino, kar moraš, kar moreš, kar zmoreš,	če	hočeš živeti, leči zna vsak, vsak pasti vznak	A
kavalir ‒ naj spi ob tebi in boža tvoj vrat ‒	Če	ga zavržeš, ne boš mogel več spati, ne boš mogel	A
na usta ‒ Tvoje laži bi bile tako žalostne,	če	ne bi bile tako boleče ‒ Tvoje solze niso solze	A
pravi heroj ‒ Pravijo (nekateri): boga ni, in	če	bi bil, bi bil starček siv, ubog in betežen	A
vrtnic so ostri, ker trni vrtnic so ostri? A	če	to veš, a če to znaš, čemu pa šopka braniš se	A
ostri, ker trni vrtnic so ostri? A če to veš, a	če	to znaš, čemu pa šopka braniš se in bolj hudo	A
tebi nazaj! . / . / stran 60 . / Slutnja	Če	mislim o tebi, ni misel svetla če sanjam o tebi	A
Slutnja Če mislim o tebi, ni misel svetla	če	sanjam o tebi, je sanja zla. Ko z znakom krvavim	A
ga volk živi. . / . / stran 77 . / Verzi	Če	tepe te usoda, skloni tilnik više! Ne beži ko	A
andeljnov in življenja sit. . / . / stran 7 . /	ČE	NA POLJANE ROSA PADE Če na poljane rosa pade	A
. / stran 7 . / ČE NA POLJANE ROSA PADE	Če	na poljane rosa pade, poljana ljubeča blešči	A
na poljane rosa pade, poljana ljubeča blešči,	če	na poljane slana pade, pomlad jo oživi. Kostanji	A
pomlad jo oživi. Kostanji, lipe zelenijo,	če	ptič jim poje maj, kostanji, lipe govorijo,	A
srce siješ, le ti ne prideš več nazaj? Ah,	če	enkrat samo se skriješ, umrla si za vekomaj	A
dan, pregnana je noč, in res sen je pregnan, a	če	bije srce še, poslušam plašan, rokó si polagam	A
srcu jančka zaobljubil Bogu je na čast. »A	če	pridejo mrazovi, in čez polje ni snega ‒« v	A
« v srcu svojem je izmolil očenaša dva. »A	če	pridejo vetrovi, in na polju bilke ni...?« v	A
bljubil Bogu jančke tri. . / . / stran 75 . / »Pa	če	vse se izjalovi, in ozimine ne bo ‒?« Bogu je	A
še hotel bi ‒ več ne želim. Pridi, dekle, in	če	hočeš, spremljaj me na potu tem; čudno, ah,	A
dva al tri vsaj očenaše, eno svečko za srce,	če	mu ktera plapola še. V vesni Že zopet prihajaš	A
oznanjuje; le pridi še noč ‒: več življenje ni to,	če	s srcem srce ne piruje! Hej, kupil si jaz pipo	A
raznoliko da na svetu se živeti, najlepše pa, ‒	če	se zapre. Urok Jezero molči.	A
plavajo in v vetru šumi vsa obsevana gora, ah,	če	mlado srce boli navdajajo, trpeti, vdati se	A
dan, pregnana je noč, in res sen je pregnan, a	če	bije srce še, poslušam plašan, roko si polagam	A
srcu jančka zaobljubil Bogu je na čast. »A	če	pridejo mrazovi, in čez polje ni snega ‒« v	A
izmolil očenaša dva. . / . / stran 70 . / »A	če	pridejo vetrovi, in na polju bilke ni ... ?« v	A
srcu svojem je obljubil Bogu jančke tri. »Pa	če	vse se izjalovi, in ozimine ne bo ‒?« Bogu je	A
bil, na Kristusa, tu je grešil ‒ oj Pedanj,	če	bi štel kedo, oj Pedanj, ti si skromen močno	A
Vedomec, ti para, kdo zate se briga, ‒ gorje ti,	če	prideš pred moje oči!... «	A
dragega draga naj zapusti, sprave z gospo,	če	si kdo želi, tja naj, svetujem mu, ne zamudi	A
zla je bil brezpogojen. Se me je vprašalo,	če	želim kontraste? Znotraj teme je nič.	A
Pogledi nad prostorom so tako nenavadno logični:	če	se ozreva navzgor, je morje bliže, če vizirava	A
logični: če se ozreva navzgor, je morje bliže,	če	vizirava pokrajino, se dotikava v enakih očeh	A
Pazi se, sin, ne pij, otrok moj, ne pij!	Če	nisi žejen, ne pij! Vzemi tablico za živce!	A
Ni druge poti do pomiritve.	Če	je odmev močnejši od njegovega krika, je to	A
stran 26 . / Diktatura zvončkov Pljuskajo	če	robove strnišč. Kot bela vojska mlade zemlje	A
zboruješ, kakor da sedel bi v šoli. Ne vbrišeš se,	če	se ti ne dovoli, v besedne ti ne vrivaš se tepeže	A
ne dovoli, v besedne ti ne vrivaš se tepeže;	če	ti jezika »Oče« ne razveže, molčé sediš, ne	A
peccavi, kaj dé, da nam le delaš dobre cmoke,	če	cmok si sam, ki se težkó prebavi! XII Bog	A
. / stran 15 . / XIII »Dolina solzna«,	če	mi ni po godi, naj grem iz nje, velevate mi	A
tudi potrebne ravno ne pogrešam hrane; kaj dé,	če	drug se poleg naju trudi! Kragulja, ki človeštvu	A
blago vžgana, očeta naj te ljubi in vodnika. A	če	nikogar tvoj poduk ne mika, če učenost je tvoja	A
vodnika. A če nikogar tvoj poduk ne mika,	če	učenost je tvoja vsa neslana, mladini pusta	A
poštenost, plemenítost so igrače! Obrekovanje, laž,	če	ni drugače ‒ dovoljena je vsaka grdobija. Slabó	A
S peresi ne, vi pišete z loparji!	Če	v mislih ste, v jeziku telebani, vi ménite,	A
lovor je poceni! . / . / stran 28 . / XXVI	Če	k suknji »gumb« privežem si za silo, ne štejem	A
gradili, za kratek čas, ne na ogled ne v rabo;	če	kdo prišel je, že smo jih razbili. Igrati z	A
gorkota, prezgodaj si iz njega palo, spaka.	Če	usuje dež se nate iz oblaka, perut bi starke	A
v srce nisem prav te znal zabosti. Velé mi,	če	imam kaj mozga v kosti, da mi od konca delo	A
36 . / XXXIV Hinavca, pismouka, farizeja	če	božji sin ni mogel sam trpeti, kako bi jaz ga	A
Vodmata do Mirja bosé do tebe romajo po blati;	če	drug noben, ti moreš pomagati, samo ‒ ne brez	A
XLV Materialnost, neozdravna kuga!	Če	krivo mi skrbnó oko ne sodi. na mladem tudi	A
domovina, kar je grešílo se; to je najhuje,	če	upanja ne kaže več mladina. Plevel razširjen	A
že korake! In vi, soneti, po deželi ídite;	če	vas prvak preklinja, to ne škodi; saj vi mu	A
usta morebiti Kdo drug sedaj ljubiti sme?	Če	si ostala meni zvesta, Naj srečne ure bog ti	A
v naročje tvoje Naj kmalo spet me pripeljá.	Če	pa si mene pozabila, Če drúg sedaj objema te	A
kmalo spet me pripeljá. Če pa si mene pozabila,	Če	drúg sedaj objema te; Naj v strúp se méd mu	A
goljufal si me gerdó; Izpred oči mi, nehvaležni!	Če	serce poči mi zató. To komaj si izgovorila,	A
pozdravljam, ji povej. . / . / stran 9 . /	Če	misli name, bodi zdrava, Poljub ji nesi moj	A
tiho meni v serci pravi, Tako mi vedno govoreč:	Če	te ljubezen ne ozdravi, Ne upaj zdravja nikdar	A
lepo za mé skerbé! Bog plati dobro jim dejanje,	Če	jim ga sama nisi že! Kaj bi neki ž njim začela	A
Pozdravljat hodi iz dežele tuje. Sèrce moje, kaj	če	to? Kar si koli poželelo, Dal sem ti, da bi	A
tukaj, jutri tam, Drugi kraji, druga mesta!	Če	mi všeč ni tu, drugam Urna me popelje cesta	A
Španec, Tudi pust ne Angličan. Kaj ti bo,	če	imenujem Narod svoj in rojstni kraj; Vé Francozinje	A
posebno možém, Česar bojim se, naravnost povém:	Če	še ne zdaj, pa dolgo ne bó ‒‒ Pa boš prodajala	A
tihi hram nazaj! Ko nekdaj zopet srečna bova,	Če	srečna ne, pa mirna vsaj. Poglej cvetico! persi	A
Vesela družba k odhodu kliče! Podaj mi rokó,	če	imaš sercé, Ta puhli, ta spačeni svet zapustiva	A
sklene za mano! Le pojdi, kamor ti serce velí,	Če	mari ti ní nič moje izgube! Ti pomnila bodeš	A
le pojdi molčé, Saj ti ne brani nobena sila;	Če	ni ti sedaj v očesu solzé, Po meni jih boš obilo	A
perut, Podoben si beli, povodnji roži. Ti,	če	me ne moti moje sercé, Žaluješ samoten po ljubi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani